Pri 4Endurance radi podpiramo tako profesionalne kot amaterske športnike. Tokrat objavljamo reportažo o podvigu, ki ga je pred kratkim opravil študent Fakultete za šport, Jon Lihteneger Vidmajer. Jon se je odpravil na najvišjo goro sveta, to pa je opravil kar iz Slovenije. Kako? Preko izziva Everesting, seveda.
NAJVIŠJA GORA SVETA
Mount Everest je kot najvišja gora na svetu (8.848 metrov) ultimativni cilj mnogih plezalcev in alpinistov, do zdaj pa je terjala že več kot 300 življenj. Eno od teh življenj je bil alpinist George Mallory, ki je star 37 let leta 1924 umrl na britanski odpravi na goro.
Mnogo kasneje se je njegov pravnuk, ki mu je prav tako ime George Mallory, odločil, da bo zaključil, kar je njegov praded začel. Da bi se pripravil na ta podvig, si je zadal, da se bo v enem dnevu poskusil s kolesom povzpeti na višino gore 8.848 metrov. Za ta izziv je potreboval več kot leto dni in na koncu je priznal, da je bil ta izziv, ki se zdaj imenuje Everesting, težji od samega vzpona na najvišjo goro sveta, kamor se je povzpel leta 1995.
Z Everestingom se je do danes soočilo že na tisoče zagrizenih kolesarjev in tekačev z vsega sveta. Prvi Slovenec, ki je uspešno opravil Everesting, je bil Marko Baloh. Med Slovenci, ki so izziv uspešno opravili, pa je zdaj tudi Jon Lihteneger Vidmajer, ki se je za ta podvig odločil v sklopu svoje magistrske naloge na temo vračanja zmogljivosti po ekstremnem naporu, kot je Everesting.
PRAVILA EVERESTINGA
Pravila Everestinga so enostavna – izberemo si vzpon ter se vzpenjamo in spuščamo s kolesom ali v teku, dokler ne dosežemo 8.848 metrov vzpona. Celoten izziv moramo opraviti v eni seansi brez vmesnega spanja. Čas se preneha meriti, ko se vrnemo na izhodišče.
Na spletni strani www.everesting.cc je zabeleženih 4.697 uspešno opravljenih izzivov, od tega jih je 40 iz Slovenije. Najboljši čas na svetu ima Lachlan Morton, ki je za podvig potreboval 7 ur in 29 minut, v Sloveniji pa Matija Rimahazi, ki je za vzpon 8.998 metrov potreboval 10 ur in 50 minut.
Jon je za svoj podvig, ki ga je opravil v teku, potreboval 18 ur in 20 minut. Pri tem je premagal 82 km dolžine in kar 9.350 metrov višine.
IZBIRA VZPONA
Priprave na Everesting se začnejo z izborom vzpona. Dobro je, da nam je vzpon domač in če smo na kolesu, da ni preveč prometen. Cilj je, da lahko čim prej nabiramo višinske kilometre, obenem pa mora biti dovolj strm – če je preveč položen, se bomo na vzpon morali povzpeti večkrat in izgubljali čas ob spremembi smeri, pomembno pa je tudi, kakšen je spust. Za kolesarje velja, da med spustom presegajo hitrost 80 km/h.
»Bolj kot da sem opravil Everesting, mi bo ostalo v spominu, po kakšni trasi sem ga opravil,« komentira svoj podvig Jon, ki je izbral malo drugačen pristop: »Kar nekaj časa sem premišljeval, na kakšni trasi naj opravim ta izziv. Krajši ali daljši klanec, naklon, podlaga? Ker sem se res želel postaviti na ekstremno preizkušnjo, sem si izbral eno najzahtevnejših koroških gorskih poti.
»Železarska pot na Uršljo goro je znana po neugodni podlagi, saj kamenje, skale in blato rušijo korak tako pri vzponu kot tudi pri spustu. Hkrati pa vzpon znaša kar 1.017 višinskih metrov, z najvišjo točko 1.699 m. Za opravljen izziv je bilo torej potrebno opraviti 9 vzponov na povprečnem naklonu 24,4 %. Kljub temu, da je bil v zadnje pol leta vsak korak dobro premišljen, sem do izziva čutil veliko spoštovanje, saj ti že žulj lahko onemogoči nadaljevanje.«
PRIPRAVE NA EVERESTING - TRENING
Če želimo premagati izziv Everestinga, moramo delati na dolgotrajni vzdržljivosti in sposobnosti za visoko porabo maščob. Bolj kot funkcionalni prag (FTP) je pomembna višina prvega laktatnega praga in sposobnost, da ohranjamo določeno intenzivnost praktično v nedogled.
Jon komentira svoje priprave na Everesting: »Za razliko od številnih drugih vzdržljivostnih športnikov, ki jih spremljam, opravim precej manj nizko-srednje intenzivnih treningov in več visoko intenzivnih intervalnih treningov.
»Precej pozornosti posvečam tudi treningu moči tako spodnjega kot tudi zgornjega dela telesa, s poudarkom na jedru oziroma trupu. Nekaj časa posvetim tudi treningu gibljivosti in mobilnosti. Tako večkrat raje opravim 2-3 treninge na dan, kot da ta čas posvetim nizko intenzivnemu treningu, ki je seveda v manjši obliki tudi prisoten v trenažnem procesu.
»Vzdržljivost razvijam na različne načine in preizkušam različne metode. Poleg teka uporabljam tudi kolo ter turne in tekaške smuči in s tem do neke mere razbremenim predvsem sklepe, ki so obremenjeni med tekom zaradi udarcev v podlago in ponovljenih gibov.
»Treningov ne planiram na dolgi rok, temveč večji pomen dajem trenutnemu počutju. Ko čutim, da potrebujem počitek, si ga tudi vzamem. Meja med še pravočasno "razbremenitvijo" in pretreniranostjo je izjemno majhna. Ujeti prav ta trenutek je prava umetnost, ki jo omogoči dobro poznavanje organizma in njegovega odziva. Zato sem mnenja, da na svetu ni trenerja, ki bi bolje razbral počutje in odziv po naporu od športnikov samih.«
PRIPRAVE NA EVERESTING – PREHRANA
Preden se lotimo Everestinga, moramo svoje telo navaditi na porabo maščob in na zaužitje večje količine hrane.
Na porabo maščob telo navadimo tako, da čim več treningov izvedemo z nizko razpoložljivostjo ogljikovih hidratov. En način je, da jutranji trening nižje intenzivnosti izvedemo brez zajtrka, dodatno pa si lahko pomagamo tako, da prejšnji dan zaužijemo manj ogljikovih hidratov. Pri takšni obliki vadbe je pomembno, da ne pretiravamo z intenzivnostjo.
»Na dolgotrajne napore organizem navajam s treningom z izpraznjenimi glikogenskimi zalogami,« nam je povedal Jon, ki je očitno vajen težkih priprav.
Čisto nasprotje pa je navajanje telesa na veliko količino hrane. Ker moramo med samim Everestingom zaužiti med 40 do 60 gramov OH na uro za ženske in 60 do 90 gramov OH na uro za moške, je ključnega pomena, da telo na to prej navadimo, sicer bomo imeli prebavne težave. To naredimo preprosto tako, da izvedemo treninge, kjer zaužijemo večje količine OH. Pri tem je priporočljiva kombinacija maltodekstrina in fruktoze v razmerju 1 : 0,8, ki je dokazano idealno za največjo absorpcijo ogljikovih hidratov brez prebavnih težav - takšno razmerje in odlično mešanico elektrolitov vsebuje med našimi športniki izjemno popularni izotonični napitek podjetja Nduranz, Nrgy Unit Drink.
Jon se je ustreznega fuelinga za ta podgiv lotil znanstveno, dosledno in odgovorno: »Ker sem zaradi potreb magistrske naloge kar nekaj časa med treningi uporabljal senzor, ki neprestano meri glukozo v krvi, sem dodobra spoznal odzive pri različnih intenzivnostih in trajanju napora v povezavi z uživanjem prehranskih preparatov med aktivnostjo. Tako sem lahko opazoval, kdaj začne glukoza padati v primeru, da med aktivnostjo ne vnašam OH, kaj se zgodi, če pretiravam z vnosom, kaj povzroči visoka intenzivnost itd.«
Tudi drugače pa se Jon drži načela zdrave prehrane, ki ga pri 4Endurance nenehno izpostavljamo: »Na splošno se prehranjujem čim bolj raznoliko in se izogibam procesirani hrani. Pazim, da res v vsakem obroku zaužijem zadostno količino OH in beljakovin. Pogosto so na jedilniku živila, bogata z železom, saj se mi zdi pomanjkanje železa zapostavljen problem vzdržljivostnih športnikov. Po dolgotrajnih treningih zaužijem napitek Nduranz Regen, dnevno pa uživam še dodatne beljakovine v obliki sirotke. Pred samim Everestingom sem povečal vnos OH in se do neke mere izogibal vlakninam, sadju in zelenjavi.«
Vlakninam se je nekaj dni pred izzivom dobro izogibati, da se izognemo prebavnim težavam. Dobro pa je močno povečati vnos ogljikovih hidratov, da napolnimo zaloge glikogena oziroma energije.
PODVIG
Vse priprave so nas privedle do trenutka, ko je čas za izziv. Zaužijemo še en obrok z ogljikovimi hidrati, ki naj vsebuje tudi fruktozo, da napolnimo jetrni glikogen, potem pa je čas za akcijo.
»Prvi trije vzponi so bili nekaj posebnega, saj sem jih opravil sam,« je komentiral Jon, ki se je podviga lotil kar sredi noči: »Enostavno obožujem tek v tišini in temi. Pričel sem namreč ob 00:00. Trenutek, ko se prične svitati in za hribi vzide sonce, ti pa se zaveš, da si že celo noč na poti, je neprecenljiv. Kljub temu, da je prve tri ure deževalo, na vrhu pa je poleg nizkih temperatur (tudi pod lediščem) še precej pihalo, je noč hitro minila, blatna podlaga in mokre skale pa so se počasi začele sušiti.«
Za vzdržljivostne športe je psihološka komponenta seveda zelo pomembna in Everesting ni izjema. Priporočljivo je, da imamo ob sebi spremstvo, ki nam lahko v težkih trenutkih nudi moralno podporo in daje občutek varnosti.
»Pri naslednjih vzponih sem imel pomoč prijateljev, ki so opravljali po dva vzpona. Vzponi so potekali brez posebnih težav v dokaj konstantnem tempu, pri spustih pa so zaradi same zahtevnosti terena noge postajale vedno težje. Pri zadnjih ponovitvah mi je bila tako večja muka opraviti spust kot pa vzpon, bodrile pa so me spodbudne besede prijateljev in domačih.«
Pri vsem tem pa je ključen ustrezen fueling, ki vključuje sproten vnos ogljikovih hidratov in ustrezno hidracijo.
»Tudi med samim Everestingom sem uporabljal glukozni senzor. S pomočjo Nduranz izotonika in gelov, Flapjack energijskih tablic, nekaj banan in testenin sem uspel vzdrževati normalno raven glukoze, kar se mi zdi izredno pomembno, saj je hipoglikemija pri takšnih naporih ena izmed največjih težav.«
USTREZEN FUELING
Jon je v svojem podvigu, ki je trajal skoraj 20 ur, zaužil sledeča živila in prehranske dodatke podjetja Nduranz:
Pri tem pa je meril tudi nivo glukoze v krvi:
Kot lahko vidimo, je Jonu uspelo z izdelki, ki vam jih nudimo pri 4Endurance, obdržati ustrezen nivo glukoze v krvi skozi celoten podvig, ne da bi padel v hipoglikemijo.
Jonu čestitamo za uspešno opravljen Everesting, obenem pa izpostavljamo visoko kvaliteto izdelkov podjetja Nduranz, ki so se ponovno izkazali za odlično podporo špotnikom pri visoko intenzivnih vzdržljivostnih podvigih.
Preberi tudi: Kaj jesti pred kolesarskim maratonom?