Pred davnimi 15 leti, ko sem se kot popolna začetnica prvič srečala s specialko in si jo takoj tudi kupila, sem se počutila res posebno. Ženske na specialki smo bile takrat namreč prava redkost. Danes je zgodba povsem drugačna; vse več nas je, specialkark, ljubiteljic specialk in vetra v laseh. In prav je tako. To pomeni, da se žensko kolesarstvo v Sloveniji razvija. V pravo smer. In poleg tega tudi danes specialkarke nismo prav nič manj posebne kot v kolesarski »pradavnini«.
Popularizacija ženskega kolesarstva v Sloveniji se je zares začela šele leta 2008 z ustanovitvijo prve rekreativne ženske kolesarske ekipe Polet – Garmin. Znane smo bile tudi pod delovnim imenom Poletovi angelčki. Naša kolesarska pot se je začela z vožnjami kolesarskih maratonov, maratona Franja in maratonov v Italiji. Za žensko kolesarstvo je bil to preboj, preboj v smislu, da smo na startu zelo povečale delež kolesark, ki si je upal spopasti z najtežjimi maratonskimi preizkušnjami dolžine okoli 150 kilometrov in z 2000 do 3000 višinskimi metri. Leto pozneje pa smo pod okriljem Gorazda ponesle žensko kolesarstvo še stopničko višje. No, mogoče kar celo nadstropje višje. Maratone smo namreč zamenjale za ženske profesionalne dirke. Potem je šlo zares. Dekleta smo to zmogla in si tako pridobila spoštovanje v očeh kolesarskih kolegov, vsem prihodnjim kolesarkam pa smo postala zgled, motivacija in dokaz, da je vse mogoče. Danes Slovenijo v svetu predstavlja profesionalna ženska kolesarska ekipa Ale BTC Ljubljana.
Skupaj z razvojem profesionalnega kolesarstva se je seveda razvijalo tudi rekreativno kolesarstvo. Še posebno žensko. Če sem v času svojih kolesarskih začetkov le redko srečala na kolesu kakšno kolesarko, se mi danes včasih zgodi, da srečam več kolesark kot kolesarjev. To se mi zdi neprecenljivo!
Posebno zanimivo se mi zdi tudi opažanje, da kolesarke postajajo vse boljše, vedno več pa si jih želi tudi dirkati, tekmovati. S popularizacijo kolesarstva smo očitno dosegli, da tudi ljubiteljice kolesarstva navijajo za svoje vzornike in si preprosto tudi same želijo postati boljše kolesarke. Forma se izboljšuje že z rednim kolesarjenjem in veliko kolesarjev to potegne v tok. Najprej se obračajo pedali, potem se pritiskajo watti in na koncu se znajdeš na startu rekreativne dirke. In tako podoživiš adrenalin Pintarjeve, Rogliča, Pogačarja, Mezgeca in drugih. In doživiš svojo osebno zmago.
Razcvet kolesarstva je botroval tudi temu, da smo se končno tudi ženske na specialki začele povezovati. Ob boku vsem moškim društvom, združenjem in rundam. Leta 2014 se je rodilo čisto pravo žensko kolesarsko društvo Slovenske specialkarke. Najprej neformalno in pozneje na pobudo kolesark formalno. Društvo deluje uspešno še danes in vsako leto poveže več specialkark. Veliko kolesark namreč ne more kolesariti s svojimi partnerji ali moškimi prijatelji, ker bodisi niso dovolj samozavestne ali pa nimajo dovolj kilometrov v nogah. Zato si poiščejo žensko družbo na kolesu, v kateri lahko združijo prijetno s koristnim, nabirajo kilometre in krepijo svojo kolesarsko samozavest. Vse to pa rade nadgradijo tudi s klepetom ob kavi na poti. To najdejo pri nas, Slovenskih specialkarkah.
Zaključim lahko, da je kolesarjenje »in«. Že znameniti fizik A. Einstein je dejal, da je tudi življenje kot vožnja s kolesom – da obdržimo ravnotežje, moramo ostati v gibanju. In gibanje je življenje. Pa naj bo to transport s kolesom iz točke A v točko B, kolesarjenje za dušo ali kolesarjenje za zmago.
Te zanima več vsebin za ženske? Preberi intervjuja s Tino Goršek Šparovec:
Relativni energijski primanjkljaj v športu (RED-S)
Podhranjenost med mladimi športnicami
Za svoje nakupe uporabi kodo za 10 % popust: specialkarke