Rekreativno oziroma amatersko kolesarstvo je že nekaj let skoraj na nivoju profesionalnega. Tako glede načina treninga kot dodatkov in športne prehrane. V uspešne nastope na amaterskih tekmovanjih je vloženega veliko truda, časa, finančnih sredstev in predvsem veliko odrekanja. Običajno amaterji poleg treningov in regeneracije živijo še življenja običajnih ljudi s službenimi obveznostmi in družinami. Vse to ti lahko uspe le z veliko mero discipline in motivacije.
Se morda vseeno sprašujete ZAKAJ?
Razlogov za takšno predanost športu je toliko, kolikor je športnikov amaterjev. Nekateri izhajajo iz profesionalnih voda, drugi so pričeli kolesariti v poznejših letih, prvi običajno želijo še vedno dosegati podobne rezultate, drugi pa želijo predvsem napredovati in preizkušati lastne sposobnosti. Ne glede na vse je to odločitev in presoja vsakega posameznika.
Kje se lahko amaterski kolesarji sploh dokažejo?
Tako kot imajo kolesarski profesionalci velike etapne dirke, kot so Tour, Giro in Vuelta, pomembne enodnevne klasike (na primer Paris-Roubaix) in državna prvenstva, imajo tudi amaterski kolesarji svoje »pomembne« dirke. Nekatere so lokalno omejene, druge spet privabijo kolesarje iz cele Slovenije in tudi tujine. Vsako leto poteka tudi svetovno prvenstvo v amaterskem cestnem kolesarstvu | UCI GRAN FONDO WORLD CHAMPIONSHIPS, na katerega se kolesarji kvalificirajo z vnaprej določenimi tekmami in posebnim sistemom točkovanja.
Prav tako kot elite kolesarji imajo tudi amaterji svoja državna prvenstva v treh disciplinah – cestna dirka, vožnja na čas in vzpon oziroma vožnja navkreber. Posebej priljubljeni pa so kolesarski maratoni, ti so običajno daljši in precej zahtevni. Maraton Franja velja za pravi kolesarski praznik, medtem ko Maraton Alpe velja za najtežji kolesarski maraton in prinaša prestižno zmago predvsem odličnim hribolazcem.
Matej Lovše na maratonu Franja
130 kilometrov in 2000 višinskih metrov je potrebno premagati, da skleneš krog okoli čudovitih Kamniško – Savinjskih Alp. Vzpeti se je potrebno na Jezerski vrh (1200 m), Pavličevo sedlo (1320 m) in nazadnje še na Črnivec (902 m). Vsi, ki smo že kdaj prekolesarili to traso, vemo, da se »Pavliča« lotiš s spoštovanjem, saj se dobrih 5 km vzpenjaš s povprečnim naklonom skoraj 10 %, in ko misliš, da si že skoraj pod vrhom, se nagib poveča vse do 17 %. Sploh je težko, če so temperature visoke, saj vzpon ne nudi veliko senčnih leg.
Tudi sama sem sicer z elite licenco in zato izven konkurence prevozila Maraton Alpe dvakrat. Medtem ko se morda dobrim hribolazcem zdijo klanci celo všečni, so se meni zdeli predvsem naporni. Spomnim se pretežkih prenosov in nizke kadence (število obratov na minuto), kar ti dodatno zakisli noge. V lepem spominu pa so ostali spusti, ki so se zadnja leta na mokri cesti izkazali za precej nevarne. Vsekakor je vzdušje na štartno-ciljnem mestu precej živahno in te na začetku ponese s hitrostjo, ki ji morda nisi kos tekom celotnega maratona. Ampak ko prideš v cilj, je trud poplačan. Če se uvrstiš med najboljše, dobiš okoli vratu značilen zvonček. Prav takšen kot ga imajo krave vodnice in tako kot one ga tudi ti nosiš s ponosom.
Letos se je Maraton Alpe odvijal 4. julija in je zagotovo veljal za nekaj posebnega, saj je bil v moški konkurenci postavljen celo rekord proge. Tadej Sedar je progo premagal v pičlih 3 urah in 27 minutah. Glede na to, da je Tadej v kolesarskih vodah bolj ali manj novinec, je tudi nas zanimalo, kdo je fant, ki je letos s takšno lahkoto premagal vedno močno konkurenco na najtežjem maratonu v Sloveniji.
Tadej, se lahko na kratko predstaviš?
Seveda. Sem običajen 27-letnik iz okolice Slovenj Gradca. Prosti čas najraje preživljam na aktiven način. Sprva je bilo to na motorju, sedaj predvsem na kolesu, v hribih. Skratka, všeč mi je vse, kar je povezano s hitrostjo, adrenalinom in občutkom svobode. Sicer sem zaposlen v računalniškem podjetju.
Kako dolgo treniraš kolesarstvo in kaj je bil tvoj primarni šport?
Začel sem kot motokrosist, kjer sem bil amaterski prvak Slovenije v letu 2015. Zaradi poškodb kolena sem se po dveh operacijah sprednje križne vezi moral odločiti za drug šport. Izbral sem kolesarstvo. Leta 2016 sem si kupil prvo »specialko« (Scott Foil 20) in takoj vzljubil nov šport. Nisem treniral po kakšnem določenem planu, vozil sem se predvsem na lokalnih rundah in predvsem užival. Že naslednje leto sem se pričel udeleževati prvih kolesarskih tekem, med njimi tudi Maratona Alpe (2017 sem tam nastopil prvič). Leta 2018 sem se prvič priključil kolesarskemu klubu, JB teamu, ki sem ga leta 2020 zamenjal za Bike Republic (današnja Pocinkovalnica Celje). Treniram, kolikor mi čas po službi dopušča, najraje v družbi. Pozimi vozim predvsem na Zwiftu, poleti pa kolesarstvo združujem s potovanji in raziskovanjem novih krajev. Seveda pa v tekmovalni sezoni skoraj ni vikenda, ko se ne bi udeležil kakšne dirke ali vzpona.
Kaj ti pomeni zmaga na Maratonu Alpe?
Zmaga na maratonu mi daje predvsem spodbudo in motivacijo za nove kolesarske podvige. Je dokaz, da je v kolesarstvu s trdo voljo mogoče napredovati iz popolnega rekreativca v dobrega amaterskega kolesarja in da je na dirkah poleg moči potrebno uporabljati tudi glavo.
Kaj pa športna prehrana, kaj ti je najbolj všeč in kaj konkretno si uporabljal na omenjenem maratonu?
Najbolj so mi všeč energijski geli Nduranz Nrgy (okus mango), redno uporabljam tudi regeneracijski napitek Regen in izotonični napitek Nrgy Unit Drink. Nduranz gel ima največ OH na 100 ml (45 g na 60 ml gel), so izredno dobro prebavljivi in hkrati okusni. Izotonični napitek Nduranz pa pride prav praktično pri vsaki vožnji, tako na razpeljavah kot na najtežjih dirkah, saj je za hidracijo pomembno skrbeti ves čas (ne le na tekmah!). Všeč mi je tudi, da napitek ne pušča občutka sladkobe v ustih in nadomesti vse izgubljene elektrolite. Vse te izdelke sem uporabljal tako med pripravo na maraton Alpe (na treningih) kot tudi na in po tekmi. Med maratonom sem na primer vzel gel vsake pol ure in ves čas pil izotonični napitek – tako sem tudi po 100 km še vedno imel dovolj energije za pobeg na Črnivcu in zmagovalni ciljni spust do Kamnika. Po tekmi sem si privoščil še regeneracijski napitek, ki je poskrbel za hitrejšo regeneracijo.
Tadej, hvala za pogovor. Želimo ti še veliko uspešnih in varnih kilometrov.
Avtor: Andreja Godec
Preberite tudi: Kaj jesti pred kolesarskim maratonom