Luka Janežič o svoji poškodbi

Če še ne veš, kdo je Luka Janežič, naj ti ga na kratko predstavimo. Je eden najboljših slovenskih atletov. Šprinter na 200 in 400 metrov, ki je že dvakrat zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah. Državni rekorder. Evropski prvak. Dolgoletni ambasador 4Endurance. 

Trenutno pa je njegova kariera na kocki, saj je na tekmi utrpel izredno hudo poškodbo, od katere si marsikateri atlet ne opomore.

Luka, pozdravljen. Zaupaj nam več o svoji poškodbi.

Od takrat je minilo pol leta. Zgodilo se je na začetku marca v Turčiji na balkanskem prvenstvu. Že prej sem imel težave s tetivo, ampak za atleta je to nekaj običajnega.

Začelo se je med tekom na 400 m. Tekli smo noter, kjer je malo drugače kot zunaj, kjer vsak teče na svoji progi. Notri se teče skupaj. Več je taktike in bolj grobo je. Med tekom je bilo nekaj prerivanja. Čudno sem stopil in takrat sem zelo močno začutil tetivo.

Po teku me je tetiva zelo bolela, ampak sem se odločil, da bom tekel še štafeto 4 x 400 metrov, saj nisem želel razočarati ekipe.

Odtekel sem štafeto in nekaj metrov pred ciljem je počilo. Padel sem v cilj in rezultat se mi je celo priznal. Hecno je, da smo kljub temu dosegli državni rekord.

Luka Janežič je s počeno tetivo dosegel državni rekord. Ta čas bo gotovo nekoč nekdo izboljšal, ampak tako epski način bo težko preseči.

Si takoj vedel, da gre za počeno tetivo?

Ne, najprej nismo vedeli, kaj točno je narobe. Čutil sem, da mora biti nekaj hudega, ker sem čutil konkretno bolečino in glasen pok.

Odpeljaji so me na urgenco. Zdravniki v Turčiji so mi rekli, da je tetiva zagotovo strgana, ne vedo pa koliko. Hoteli so me operirati, ampak sem tam podpisal, da grem v Slovenijo, saj sem želel biti operiran v Sloveniji.

V Sloveniji me je pregledal dr. Drobnič. Rekel je, da je “totalka”. Da je čisto strgana.

Kakšni so bili občutki ob tem?

Težko je bilo. Verjetno so bili to najtežji trenutki v moji karieri.

Takoj sem se zavedel, da je to zelo resna poškodba. Zdravnik mi je rekel, da rehabilitacija traja osem mesecev in mi omenil, da mi nihče ne zagotavlja, da bo tetiva še kdaj tako funkcionalna kot prej. Za običajno življenje že, ampak za obremenitve vrhunskega športa? Teh zagotovil nisem dobil.

Bilo je težko, ampak zdaj je lažje. Cilj je, da se vrnem.

Je bila hujša fizična ali psihična bolečina?

Če sem iskren, ko se mi je to zgodilo, sem imel toliko adrenalina v sebi in bil tako v šoku, da sploh nisem ničesar čutil. Šele ko sem odhajal domov, sem čutil, da me res boli.

Psihično pa je težko, ker se ti podre svet. Prej si na 100 % – potuješ, tekmuješ, treniraš. Vse se ti vrti okrog tega. Kar naenkrat se ti življenje popolnoma spremeni. Dobiš berglje v roko, škorenj na nogo in ne moreš ne avta vozit, ne sam it do hladilnika. Nogo imaš v zraku. Težko je. Za telo je to šok. Ne samo zaradi poškodbe, ampak zaradi spremembe ritma. Prej si bil čisto v športu, potem greš pa na nulo.

Iz 100 % predanosti športu sem se moral vsesti na kavč z nogo v zraku.

Si pomislil, da je to konec kariere?

To iskreno nisem pomislil. Ne ko se mi je zgodilo, ne potem, ko je bilo prve mesece težko. Toliko sem star, da vem, da imam lahko pred seboj še lepo kariero. Hvala bogu, da na to nisem pomislil. To ni bila nikoli opcija. Ves čas sem vedel, da se bom vrnil in bom še sposoben doseči vrhunske rezultate.

To je moja služba. Vrhunski športnik sem in od tega živim. Kaj naj bi storil? Vedel sem, da bom naredil vse, da speljem kariero do konca. Ne bom se tako mlad vdal poškodbi. Vem, da se lahko marsikaj zgodi. Zavedam se resnosti poškodbe. Ampak ne razmišljam o tem.

Bilo je težko, ampak od začetka sem vedel, da se bom vrnil.

Kaj so ti rekli zdravniki?

Kirurg mi je rekel, da bi bilo bolje, če bi si zlomil gleženj. Ali karkoli drugega. To je za atleta ena najhujših poškodb. In da dejansko ni nujno, da bo tetiva še kdaj tako funkcionalna, kot je bila.

Ampak obenem so mi dali tudi vedeti, da so se športniki po taki poškodbi že vrnili na vrhunski nivo. To je bil tisti stavek, ki sem ga hotel slišati. Če so se športniki že vrnili, potem se bom tudi jaz.

Zdravniki so ti svetovali tudi kolagen?

Tako je. Svetovali so mi, naj čim prej po operaciji začnem jemati kolagen, da bi se tetiva čim prej zacelila. Povedali so mi, da kolagen pri tem pomaga.

Obrnil sem se na svojega dolgoletnega spoznorja 4Endurance. Takoj po operaciji sem začel jemati kolagen in tudi naprej ga bom.

Kako je potekala rehabilitacija?

Z rehabilitacijo še kar nadaljujemo. Zdaj je že pol leta.

Morali smo iti po korakih. Prve tri mesece je bilo zelo težko, ker nisem mogel ničesar konkretnega delati. Malo sem lahko kolo vozil in malo sem si na mišice dajal elektrode, da so dobile vsej nekaj impulzov.

Hvaležen sem, da imam okoli sebe dobro ekipo, ki se spozna na te stvari. Enostavno delamo, smo pridni in zdaj lahko rečem, da po pol leta počasi začenjam s tekaškimi treningi.

Kako si zadovoljen z napredkom?

Vse gre lepo po načrtu. V bistvu smo celo raje malo bolj napredni kot obratno. Vsaka stvar, ki pripomore k celjenju in rehabilitaciji, je dobrodošla.

Pripravljen sem na vse. Tudi na prehrani poskušam narediti, kar se da.

Zdravniki so mi za zdravljenje tetive svetovali kolagen.

Kaj pa specifično glede prehrane?

Glede osnovne prehrane ne kompliciram preveč. Poskušam jesti podobno, kot sem prej. Že med kariero in tudi zdaj, ko nisem treniral ali tekmoval, poskušam to vzdrževati.

Zdaj je bil šok za telo, ker nisem bil toliko aktiven in bi se lahko tudi zredil. Na srečo se nisem.

Kakšna je tvoja osnovna prehrana?

Nisem tip športnika, ki bi si tehtal, koliko poje. Na srečo tudi nimam težav s prekomerno telesno težo.

Poskušam jesti čim bolj raznoliko. Ko je obdobje teka, jem bolj lahko hrano. Izogibam se rdečemu mesu in krompirju. Namesto tega jem ribe, piščanca, riž, kvinojo.

Katere prehranske dodatke uporabljaš?

Odkar sodelujem s 4Endurance, uporabljam Nrgy Unit Drink. Po treningu za regeneracijo pijem Regen – mešanica beljakovin in ogljikovih hidratov je klasika.

Redno jemljem tudi Omega 3. Zdaj jemljem kolagen, ki ga prej nisem, ampak bom z njim nadaljeval, saj so mi zdravniki povedali, da ga je na splošno dobro uživati, ne samo zaradi poškodbe.

Dodatno pa jemljem tudi Absolute.

4Endurance mi je ves čas stal ob strani.

Kdaj misliš, da boš spet lahko tekmoval?

Glavni cilj je, da se uvrstim na olimpijske igre v Parizu leta 2024 in tam dobro tekmujem. Upam, da mi to uspe, saj bi bile to že moje tretje olimpijske igre.

Na tekmovanja pa se bom vrnil, če bo šlo vse po načrtu, maja ali junija 2023. Naslednje leto bo zelo pomembno, ker si bom moral nabrati veliko točk, da se bom kvalificiral na olimpijske igre.

Do leta 2024 pa računam, da bi lahko spet bil v najboljši formi.

Moj cilj je nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024.

To je kar kmalu, se ti ne zdi?

V bistvu je res kmalu, ja. Naslednje poletje moram tekmovati, če želim razmišljati o Parizu, drugače bo to težko.

Kaj bi po taki poškodbi svetoval drugim športnikom?

Težko se je naučiti potrpežljivosti, ampak v takem trenutku moraš biti res, res potrpežljiv. Rehabilitacija za strgano tetivo je izredno dolga. Vmes pridejo obdobja, ko bi že končno hotel trenirati, ampak ne moreš. Ogromno discipline potrebuješ.

Šport te nasplošno uči discipline in potrpljenja, ampak ob taki poškodbi to dobi nove razsežnosti.

Potem pa še glede motivacije. Vedno si moraš zadati en cilj. Moj cilj je bil, da se bom vrnil na olimpijske igre v Parizu leta 2024. Če tega ne bi imel v glavi, bi mi bilo veliko težje. Treba si je postaviti cilje in temu slediti. Pa tudi če potem ne izpolniš tega cilja, ker ne gre vedno vse po načrtih.

Zavedam se, da morda ne bom nastopil na olimpijskih igrah, ampak v moji glavi bom. Tako zdaj vidim. Vse bomo naredili, da bom. Potem si nimaš kaj očitati, če do tja ne prideš, ampak naredil bom vse, kar je v moji moči.

Najbolj pomembni so potrpljenje, discplina in dolgoročen cilj.

Preberi tudi:

Vloga športnega psihologa

Kolagen za športnike