Izraz VO2 max pozna vsak vzdržljivostni športnik - ali pa vsaj ve, da mora biti čim višji. Gre za maksimalno porabo kisika v telesu, torej nekakšno aerobno sposobnost, ki jo športnik lahko porabi in se meri v volumenskih enotah - najlažje v mililitrih kisika na telesno težo (tako primerjamo dva posameznika z različno muskulaturo). Če poenostavimo, višji VO2 max je dokaz zdrave in trenirane integracije kardiovaskularne in muskulaturno-nevrološke funkcije. VO2 max pa ni neka linearna mera v smislu "hitreje kolesarimo, višja bo poraba kisika" - to je VO2. VO2 max je točka, kjer športnik ob stopnjevalnemu obremenitvenemu testu (kjer so vpletene velike mišične skupine) enostavno ne more sprocesirati več kisika (in mora posledično odnehati). VO2 je odvisen vse od anerobne natreniranosti (torej tipa treningov oziroma obremenitve), starosti, spola in genetskih faktorjev. Seveda je važna tudi sestava in konstrukcija telesa, na katero do določene stopnje lahko vplivamo.
Na prenos kisika ključno vpliva tudi biokemijska struktura naše krvi, plazme in različnih hormonov. Tu je situacija najbolj kompleksna in zgolj za razumevanje bomo navedli par primerov, zakaj brezglavo "filanje" z železovimi suplementi ni pravi način za povečanje VO2 max.
Prvo je za omeniti količino železa v krvi, odnosno z njim pa tudi količino hemoglobina, na katerega se kisik veže. Z železom je tako - če ga je premalo, bomo zadihani, brezvoljni, bledolični, predvsem pa utrujeni. Če ga bomo dodajali preveč, se nam bo kopičil v jetrih in prišlo bo do življenjsko ogrožujočih težav.
Na privzem železa namreč vpliva tudi transferin, ki prosto železo prenaša do organov, stanje naše želodčne sluznice, predvsem pa upoštevanje nekaterih enostavnih pravil. Zaužiti moramo dovolj ključnih vitaminov in mineralov (A, B12, folna kislina, C, cink), hkrati pa se izogibati določenim faktorjem, ki naše napore izničijo.To dostikrat opažamo sploh pri mladih športnicah s premalo železa, ki si ga na noben način ne morejo napolniti. Minerali namreč tekmujejo za privzem in nekateri so močnejši kot drugi - če bomo recimo ob spirulini, ki jo uporabljamo za višanje prenizkega železa, spili hidracijski napitek, bo ta "izpodrinil" železo. Prav tako ni smiselno uživati dveh različnih virov železa (recimo zeleno listnato zelenjavo in meso hkrati) ali dodajati vire železa brez dodatka vitamina C.
Za konec lahko omenimo še nekaj, kar ne bi nikoli pomislili - že sam naporen trening (sploh pretreniranost) znižuje količino železa v krvi oziroma zmožnost vezave kisika na krvne celice. Več treniramo, hitreje ga eliminiramo.
Drugi promotor prenosa kisika je eritropetin (EPO), ki je v telesu vpleten v produkcijo rdečih krvnih telesc. Ta namreč določa gostoto krvi oziroma procenturo rdečih krvničk v telesu - več kot ga imamo, bolj gosta je kri, a hkrati je višji tudi prenos kisika.Temu pravimo hematokrit - vsi ga želimo imeti čim višjega, a na naraven način. Gosta kri resda pomeni manj zadihanosti v 19 % klanec, vendar tudi večjo možnost nastanka strdkov. Zato se športniki angažirajo v naravne načine višanja hematokrita (in s tem tudi večanja velikosti eritrocitov), kot je naprimer spanje v višinskem šotoru (kjer postopoma simulirano višinske pogoje z postopnim zmanjševanjem kisika).
Druga možnost je uporaba rastlinskih adaptogenov - to so rastline in gobe, ki rastejo v krutih pogojih (višina, mraz) in proizvedejo aktivne snovi, ki hvaležno delujejo tudi na naše organe, sploh na žleze. Rastejo v mandžurskih gorovjih (Ginseng), Tibetu (Cordyceps) in gorovjih Altaja (Rhodiola) - prvi so jih pričeli uporabljati Šerpe, saj so opazili povečano energijo pri vzponih na Everest. Ta energija ni bila nič drugega kot povečan prenos kisika in zmanjšan stresni hormon kortizol. V kolikor se nam po nepotrebno poveča kortizol, je naša atletska sposobnost okrnjena, kar se najprej opazi v zmanjšani dihalni kapaciteti. Medtem ko se je Cordyceps izkazal kot odličnen za zviševanje laktatnega praga, kvalitetna Rodiola zmanjšuje vnetja (C-reaktivni protein), laktat in mišične poškodbe - je pa tudi odlična preventiva proti hipoksiji (višinski bolezni). Ginseng poleg antikancerogenih lastnosti povečuje tudi pretočnost krvi, zmanjšuje vnetja in minimalno povečuje testosteron (preko zmanjševanja stresa).
Adaptogeni se sedaj sicer populistično prodajajo kot sredstvo za zmanjševanje adrenalne izčrpanosti, pa vendar, vedeti je potrebno dvoje - adaptogeni delujejo le pri maksimalnih naporih (po večtedenskem uživanju) in adaptogeni delujejo le, če so vzgojeni v podobnih pogojih, kot bi zrasli naravi. To pomeni, da če korenina ginsenga raste v zemlji 5-7 let, je ne moremo vzgojiti v dveh mesecih za 2€ na kg. Kadar kupujemo adaptogensko VO2 formulo, mora biti ta preizkušeno kvalitetna, saj ravno zaradi dolgotrajne kultivacije ne gre za poceni izvlečke.
V naravnih izdelkih za zviševanje VO2 max so dodani tudi podporni elementi, na katere ne bi niti pomislili. Določene aminokisline (npr. beta-alanin) pa delujejo posredno, ko reciklirajo proizveden laktat v vir energije, s tem pa zmanjša obremenjenost telesa z odstranitvijo le tega. Krom (v obliki kelata) je vpleten v glukozno tolerančni faktor, ki regulira stopnjo inzulina v krvi (vsi pa vemo kaj se zgodi, ko nam pade "cuker"). Ameriški slamnik (Echinacea), ki ga pogosto pijemo v čaju proti prehladu, je rastlina, ki po raziskavah najbolj učinkovito zvišuje število novonastalih eritrocitov (eritrogeneza).
V zadnjem članku bomo ustavili konje in se zazrli v svoj vsakdan - kaj delamo prav, kaj narobe, in kako lahko zapolnimo vsaj delčke tistega, kar nam manjka v hitrem življenjskem slogu.