Kolesarstvo je energetsko potraten šport, ki od posameznika zahteva stalno polnjenje energijskih rezerv. Le dobro hranjeno telo namreč lahko vzdrži dolgotrajne napore, značilne za ta šport.
Profesionalni kolesarji na področju porabe energije sodijo v svojo kategorijo. Njihove preizkušnje so daljše in težje od tistih, ki smo jih vajeni rekreativni kolesarji, predvsem pa jih odvozijo tudi s precej višjo hitrostjo. Vse to se jasno odraža tudi pri porabljenih kalorijah.
Energetska poraba na Dirki po Franciji
Kolesarji skupno največ kalorij jasno porabijo v sklopu najdaljših dirk. Več kot je etap, večji je končni seštevek porabljenih kalorij.
Dirko po Franciji sestavlja 21 etap, ki pa se med seboj močno razlikujejo. Ravninske etape so najlažje, nekaj težje so razgibane etape, medtem ko gorske etape kolesarje spravijo na skrajni rob zmožnosti. Glede na zahtevnost etap se razlikuje tudi kolesarjeva dnevna energijska poraba.
Ravninske etape so z vidika porabljenih kalorij najbolj skromne. Tekmovalci na njih v povprečju porabijo 4000 kcal. Vrednost seveda nekoliko variira glede na dolžino etape, število višinskih metrov in morebitno prisotnost vetra, ki lahko še tako lahko etapo naredi peklensko težko.
Na težavnosti lestvici ravninskim etapam sledijo razgibane etape. Te se med seboj precej razlikujejo. Določene si komaj zaslužijo ta naziv in bi jih skoraj lahko vključili med ravninske, medtem ko spet druge mejijo celo na gorske etape.
Posledično se tudi poraba kalorij na razgibanih etapah precej spreminja. Na najlažjih se giblje okoli 4000 kcal, medtem ko najtežje trase kolesarje prisilijo v porabo vse do 6000 kcal.
Nato so tu še gorske etape. Za gledalce z naskokom najbolj atraktivne, na drugi strani pa tudi z naskokom najzahtevnejše za kolesarje. Kraljevske etape redno vsebujejo okoli 4500 višinskih metrov, ki zahtevajo svoj energetski davek. Ta znaša okoli 7000 kcal.
Povprečen 80-kilogramski rekreativni kolesar v eni uri porabi med 800 in 900 kcal. To je enako kalorični vrednosti petih energijskih gelov Nrgy Unit Gel.
Tekmovalci na največji kolesarski dirki v povprečju torej porabijo okoli 5000 kcal na etapo. Če to vrednost pomnožimo s številom etap, dobimo 105 000 porabljenih kilokalorij v roku treh tednov.
Za primerjavo lahko omenimo, da povprečen človek na dan porabi med 2500 in 3000 kcal. Kolesarji torej zgolj v petih urah, kolikor navadno traja etapa, porabijo dvakratnik povprečne dnevne energijske porabe.
Verjetno ni treba poudarjati, da morajo kolesarji vso izgubljeno energijo tekom dirke stalno nadomeščati. To v telo vnašajo v najrazličnejših oblikah – od energijskih gelov in ploščic, pa vse do energijskih napitkov.
Energetska poraba na enodnevnih klasikah
Enodnevne klasike so po svojih energijskih zahtevah podobne najtežjim gorskim etapam na večdnevnih dirkah.
Vseeno je med klasikami in gorskimi etapami na večdnevnih dirkah kar nekaj razlik. Enodnevne klasike so precej daljše, vse namreč posežejo krepko preko 200 kilometrov. Različna je tudi podlaga. Mnoge (predvsem spomladanske) klasike potekajo tudi na tlakovcih, kjer je vožnja še precej težja in energetsko bolj potratna.
Že pogled na obraz kolesarjev v cilju ti pove, da klasike zahtevajo ogromen energijski davek.
Koliko energije torej kolesarji resnično porabijo?
Na petih največjih enodnevnih dirkah – tako imenovanih spomenikih – kolesarji v povprečju porabijo okoli 6000 kcal.
Trase dirke se med seboj precej razlikujejo. Nekatere imajo več kilometrov, druge več višinskih metrov, tretje pa vsebujejo tlakovane odseke. A razlike se v večini izničijo in končni seštevek porabljenih kalorij je precej podoben.
Do precej večjih razlik v energijski porabi pa prihaja med posameznimi izvedbami iste dirke.
V letu 2021 je dirka Pariz-Roubaix po šestnajstih letih zopet potekala v dežju. Trasa se je posledično spremenila v blatno kopel, ki je tekmovalce prisilila v še dodatno trošenje energije. V povprečju so tekmovalci porabili 7145 kcal, kar je kar 1000 kcal več od izvedbe v letu 2019.
Koliko kalorij kolesarji vnesejo vase med dirko?
Kolesarji svoje energijske rezerve napolnijo že pred dirko, a zgolj te jasno niso dovolj, da bi telo zdržalo napor od štarta do cilja. Preko celotne dirke morajo dodatno polniti zaloge in skrbeti, da ne ostanejo brez energije.
Kolesarji med dirko vase vnašajo med 400 in 500 kcal na uro. Morda se na prvi pogled to zdi preprosto, a resnica je, da se morajo mnogi posamezniki precej truditi, da uspejo držati predpisan tempo prehranjevanja na kolesu.
Če številke pretvorim v bolj oprijemljive podatke. Vsako uro mora kolesar pojesti enega do dva energijska gela (88 kcal) in eno energijsko ploščico (178 kcal). Dodatno pa mora spiti še vsaj pol litra izotoničnega napitka (177 kcal).
Če seštejemo zgoraj predstavljene številke, nam hitro postane jasno, da kolesarji med dirko porabijo več kalorij, kot jih uspejo vnesti vase. Zaradi tega je polnjenje energijskih rezerv pred dirko ključnega pomena, saj se na poti do cilja tudi te skoraj v celoti izpraznijo.
Obvezno pa jih je napolniti tudi po dirki in tako telesu omogočiti ustrezne pogoje za regeneracijo. Le na ta način lahko kolesar računa, da bo uspešno premagal vseh enaindvajset etap Dirke po Franciji.
Preberi tudi: