Tina Goršek Šparovec je mlada raziskovalka na področju ginekologije na Medicinski Univerzi v Gradcu. Magistrirala pa iz prehrane in biomedicine na svetovno priznani Tehnični Univerzi v Münchnu. Pri Human Performance Centru znanje prehrane združuje z znanjem iz ginekologije in endokrinologije, in tako poleg raziskovalne dejavnosti redno izobražuje trenerje, ki si želijo več znanja o ženski fiziologiji. Neposredno svetuje tudi s športnicam ter jim pomaga pri boljšem razumevanju lastnega telesa in njegovih zmogljivosti. Njeno poslanstvo temelji na želji, da bi trenerji razumeli in upoštevali potrebe športnice in tako sestavili optimalne treninge, ki so podprti s primerno prehransko strategijo. Meni, da se le tako lahko dosežejo optimalni rezultati.
Živjo, Tina. Na kratko, kaj je to RED-S?
RED-S oziroma relativni energijski primanjkljaj v športu je stanje, ko ne uspemo zaužiti dovolj energije, da bi podprli vse telesne funkcije in športno aktivnost, tako da smo stalno v energijskem deficitu.
Ko smo dlje časa v tem deficitu, se naše telo odzove tako, da omeji določene telesne funkcije. To deluje po principu hierarhije. Najprej telo izklopi oziroma prilagodi tiste telesne funkcije, ki niso nujne za preživetje. To se potem pokaze kot klasični RED-S simptomi.
Kako dolgo že poznamo ta problem?
Pri ženskah je bilo to že kar dolgo na radarju. Imenovalo se je ženska športna triada, kjer so pri mladih športnicah opazili, da v obdobjih, ko veliko trenirajo ali so zelo suhe, pozno dobijo prvo menstruacijo ali menstruacijo izgubijo.
To je bilo že opisano. Znano je bilo, da so te ženske imele višjo pojavnost stresnih zlomov ter slabokrvnosti in podobnih težav.
V zadnjih nekaj letih se je opazilo, da je vedno več simptomov povezanih z RED-S: niso samo kosti, menstrualna funkcija in podhranjenost, ampak se to pozna tudi na našem imunskem sistemu, prebavi in mentalnem zdravju.
RED-S ima številne negativne učinke na zdravje mladih športnic.
Imajo RED-S lahko tudi moški?
Prej so mislili, da se RED-S pojavlja samo pri ženskah, ker je bila menstruacija tak očiten znak.
V zadnjem času pa vidimo, da se pojavlja tudi pri moških, in sicer kot upad testosterona in s tem povezanimi posledicami. Izkusijo pa tudi ostale RED-S simptome.
Kako odkrijemo RED-S?
Moški ga težje opazijo kot ženske, definitivno pa ga lahko odkrijemo s krvno analizo in vprašalnikom, potem ko izključimo vse ostale možnosti.
Zakaj ga moški težje opazijo?
Menstruacija je res očiten znak.
Moški to opazijo kot izgubo jutranje erekcije, slabo spanje ali znižan libido, ampak ko je nek športnik res aktiven, je to ves čas malo prisotno. Nekako tega ne vzamejo kot signal.
Izguba libida in jutranje erekcije je za moške lahko signal, da so v RED-S.
Pa tudi zdravniki ne prepoznajo RED-S?
Ja, absolutno ga imajo težavo prepoznati. Ne pomislijo vsi na to, da ko nekdo nima jutranje erekcije, morda preveč športa.
Zdravnikom se zdi tudi biti brez menstruacije čisto normalno?
Ginekologi so vedno bolj osveščeni. Ravno zadnjič sem debatirala z ginekologom, s katerim bova v bodoče sodelovala, in je rekel, da opazijo, da punce izgubijo menstruacijo, in jih tudi zdravijo. Vseeno pa se najdejo tudi taki, ki rečejo, da je menstruacija samo kozmetika.
Kako jih zdravijo?
Eno je, da jim daš priporočila, da morajo več jesti in manj športati, ampak tega se take punce ponavadi zelo težko držijo, zato jim po nekem času ponudijo nadomestno hormonsko terapijo, ki pa ni dolgotrajna rešitev.
Ginekolog bi moral najti vezni člen in izpostaviti kontakt ali jih poslati do dietetika ali nutricionista, ki bi jim pomagal s prehrano; in pa hkrati tudi do psihologa, da pride do spremembe življenjskega sloga.
Za mlade športnice je zdrav življenjski slog bistvenega pomena.
Imamo športnika, trenerja, zdravnika, nutricionista ... Kdo je tisti v verigi, ki bi moral RED-S prepoznati in preprečiti?
Prepoznal bi ga lahko zdravnik, trener, ginekolog, vsekakor pa mora nutricionist videti, da nekdo ne je dovolj.
Se pa zdravljenja RED-S vsi otepajo. Zdravnik te pošlje k endokrinologu, ginekolog te pošlje naprej ali ti predpiše tablete. Nikoli pa ne pride do tega, da bi te ginekolog poslal do nutricionista, ki bi ti povedal, kaj moraš jesti.
Ginekolog vidi težavo v hormonski sliki in verjame, da lahko to popravimo s tableti. To je sicer res, vendar naj še enkrat poudarim, da to ni celostna rešitev. Vzrok za RED-S ostane.
Toda največ lahko tukaj naredi nutricionist, saj gre za kronično pomanjkanje energije, za nepravilno prehranjevanje in nepravilno podporo treningu s prehrano.
Misliš, da bi morali vsi členi med seboj biti povezani?
Absolutno. Ravno zato sodelujem z ginekologom.
Tudi on ima dovolj primerov žensk z odsotnostjo menstruacije. Želja je, da bi lahko poslala varovanke na pregled k nekomu, ki mu lahko zaupam glede ginekološkega znanja in nasvetov, da ti ne takoj predpiše tablet, ampak svetuje spremembo prehrane in življenjskega sloga.
Se ti zdi obrambni mehanizem strokovnjakov, da si ne upajo rečt, to pa ni več moja domena, pojdi k nekomu drugemu, pa raje znotraj svojega vrtička poskušajo najti rešitev, recimo predpisovanje tablet, ko bi morali rešiti izvor problema, ne pa gasiti požara?
Jaz mislim, da se tukaj premalo povezujejo. Ni domena ginekologa, da spremlja prehranske dnevnike in kako se nekdo prehranjuje oziroma koliko je telesno dejaven.
Cilj se je povezati.
Ko se vzpostavi povezava med ginekologom, nutricionistom, psihologom, morda še kineziologom, je to taka celota, ki bi lahko puncam pomagala celostno.
Tablete niso rešitev, potrebna je celostna obravnava.
Se ti zdi to v praksi izvedljivo?
Jaz mislim, da je.
Nekaj takega tudi sama delam s centrom Bio-Fit, kjer se ukvarjajo z motnjami hranjenja. Tam so kineziologinja, dietetičarka, psihiatrinja in ginekolog.
Samo celostna obravnava ljudi z motnjami hranjenja ali prehranjevanja obrodi sadove oziroma zdravje.
Lahko nutricionist prevzame odgovornost za zdravje deklet?
Težko je komurkoli obesiti breme odgovornosti.
Dodatno še za to, ker delamo z varovanci, pri katerih pogosto ni problem samo prehrana.
Če gre za njeno psihološko zdravje, to ni domena nutricionista ali ginekologa. Pogosto rešujemo neke stiske in strahove glede hrane, ki izvirajo iz drugod. Je psihiater odgovoren za to?
So na koncu dekleta prepuščena sama sebi?
To je težko. Te punce so res prepuščene same sebi. One se morajo vsak dan borbati in motivirati, da bodo več jedle in pravilno izbirale živila.
Težko jih vsak dan za roko pelješ in jim govoriš, kaj morajo jesti. Punca mora biti sama pripravljena to delati, zato pa je velika razlika med mano kot nutricionistko in kolegico, ki dela s puncami, ki imajo hude motnje hranjenja. Ona dejansko mora prepričevati varovance, da pojejo nekaj hrane.
Težko je vedeti, kdo je res odgovoren za zdravje deklet, ki imajo hude motnje hranjenja.
Je to še vedno RED-S ali že kaj hujšega?
To je že naslednja stopnja, je že motnja hranjenja.
RED-S ni motnja hranjenja?
RED-S je posledica motnje hranjenja. Je nekakšna nadpomenka, kamor lahko uvrstimo tudi motnje hranjenja kot vzrok za energijski primanjkljaj.
Drugi vzroki pa so še?
Veliko jih je.
Namerni vzroki so, ko se oseba odloči za hujšanje, ko se posti, trenira na prazen želodec.
Nenamerni vzroki so, če ima oseba obolenje prebavil in je zaradi tega absorpcija hranil slabša.
Veliko treningov na dan, izguba apetita. Veliko je razlogov. Ni nujno, da so v ozadju motnje hranjenja.
In seveda psihološki razlogi?
Veliko ljudi v RED-S je perfekcionistov, ki hočejo imeti stvari pod nadzorom.
Ko začneš neprestano nadzorovati hrano in v tem najdeš neko varnost oziroma ti neka hrana postane nevarna, lahko razviješ veliko anksioznosti glede prehranjevanja.
RED-S je pogosto posledica psiholoških težav.
Ali lahko do RED-S pride tudi pri športnicah, ki vzdržujejo svojo telesno maso? Da enostavno ni dovolj energije za posamezen trening?
Ja.
Definitivno se lahko kljub nizkemu vnosu naša telesna masa ne spreminja.
Metabolizem se prilagodi, kar sem že povedala. Z izključevanjem funkcij telo porabi manj energije. Tako moramo jesti še manj, če zelimo izgubiti telesno maso.
Res pa je, da lahko začnemo zadrževati vodo, zato tehtnica ne pokaže nujno nižje številke. Številka na tehtnici res ni vse.
Kako pa je glede makrohranil? Recimo ne ješ ogljikovih hidratov pred treningom, potem pa ješ mastne stvari po treningu.
Razmerje makrohranil je pomembno. Tudi čas vnosa posameznega makrohranila je pomemben.
Na primer, če po treningu ne jemo ogljikovih hidratov ampak oreščke, telo ne dobi signala, da je dovolj energije, in inzulin se ne dvigne. Našemu telesu to manjka in še kar zaznava, da je v podhranjenem stanju.
Zavlačevanje z vnosom ogljikovih hidratov po napornem (vzdržljivostnem) treningu zakasni regeneracijo. Hkrati pa je telo dlje časa pod vplivom stresnih hormonov.
Pomembno je, da po treningu zaužijemo dovolj ogljikovih hidratov.
Če to traja daljše obdobje, lahko vsekakor privede do RED-S.
Torej lahko ješ veliko in kljub temu pristaneš v RED-S?
Ja, ali če ne ješ redno.
Neka študija je primerjala čas kaloričnega deficita med puncami, ki imajo hipotalamično amenorejo, torej nimajo menstruacije, in puncami, ki jo imajo. Punce brez menstruacije so čez dan dlje časa v deficitu.
Športnica lahko poje tri glavne obroke, ampak vmes s treningi nivo energije pade zelo nizko. Zato bi športniki morda morali imeti malice pred in po treningu, da so čim manj časa v kalorijskem deficitu, hkrati pa tako napolnijo glikogenske rezerve z ogljikovimi hidrati, sploh pri vzdržljivostnih športih.
Torej bi odsvetovala diete, kot je prekinitveno postenje?
Za (vzdržljivostne) športnike sigurno.
Telo je veliko časa v kaloričnem deficitu, energijski dolg telesne dejavnosti pa se poveča. RED-S je za vogalom.
Hkrati pa moramo upoštevati, da se glikogen polni 16-36 ur, prekinitveno postenje pa ti ne omogoča napolniti glikogenskih zalog.
Zdrava športnica poskrbi, da zaužije dovolj makrohranil, ki jih njeno telo potrebuje.
Ok, si v RED-S. Kaj zdaj?
Najprej je dobro it do zdravnika ali ginekologa, da se res prepričamo, kakšno je stanje hormonov, potem pa na posvet k nekomu, ki dela z RED-S, k nutricionistu, ki pozna vzroke in posledice.
Obenem še do psihologa, sploh če so zraven prisotni psihološki problemi.
In potem se gre na pot, ko moraš začeti več jesti, ko moraš včasih kak trening spustiti, ko moraš na treningu res zavestno gledati, kako se počutiš, saj se pogosto ugotovi, da si v RED-S, ko na treningu ne moreš več dobro delati. V glavi pa se ti non stop odvija boj, da je razlog za tvoje slabo počutje na treningu enostavno premalo treniranja ali pa prelahki treningi.
Torej priporoča se kaka pavza, potem pa začneš počasi prihajati nazaj. Včasih traja kar dolgo, tudi pol leta ali leto, da se spraviš k sebi in da lahko normalno treniraš. Počasi prideš na raven, na kateri si bil oziroma celo napreduješ.
Ko enkrat dodamo več hrane v športnikov jedilnik, se lahko zgodi, da se veliko bolje počuti, začne boljše na treningih delati, je boljši napredek.
Ima pa RED-S lahko tudi življenjske posledice?
Ja, seveda.
Če ugotovimo, da imamo RED-S že dlje časa, imamo zmanjšano kostno gostoto in celo osteoporozo. Take posledice so lahko življenjske, če imamo že pri 25-ih mineralno kostno gostoto primerljivo z 80-letnikom.
RED-S ima lahko tranje posledice na zdravje naših kosti.
Le-to pa se težko obnovi?
Ja, moraš veliko delati na temu. Nikoli pa ne bo enako, kot če tega ne bi bilo.
Kako hitro moramo prepoznati RED-S, da ni prepozno?
Čimprej.
Vendarle se smatra, da je čisto normalno, če nekaj časa nimaš menstruacije.
To ne bi smelo biti normalno.
Nekje do tri mesece se sploh ne smatra, da imaš amenorejo.
Pri nekaterih se lahko tudi zgodi, da menstruacije sploh ne izgubijo, pa bodo v RED-S ali pretrenirane. Ne bo to vedno prva stvar, ki se bo pokazala, bo pa ena prvih stvari.
Do tebe hodijo punce z RED-S. Kako jim pomagaš?
Najprej je odvisno od tega, ali gre za športnice ali za splošno populacijo.
Na eni strani so punce, ki se odločijo, da se bodo začele ukvarjati s fitnesom in paziti na hrano, na drugi pa so resne športnice, ki redno trenirajo in imajo tekmovalne ambicije
Pri slednjih je malo težje doseči, da se odpovejo vsem treningom in uvidijo, da bodo težko naprej trenirale, tako kot so, in da si morajo vzeti pavzo.
V takem primeru se povežem s trenerjem in mu pomagam z nasveti. Take punce si morajo prilagoditi treninge in poskrbeti za pravilno prehrano, vzpostaviti nek zdrav odnos do prehrane, ali pa se samo naučiti, kako jesti okoli treningov, ker veliko jih nima tega znanja.
Uspešni športniki pravilni prehrani posvetijo veliko pozornosti.
Kako se trenerji odzivajo, če jih pozoveš in jim poveš, da mora njihova punca več jesti?
Različno.
Vsekakor podpirajo to, da se punca pozdravi, po drugi strani pa se je že zgodilo, da se počutijo napadene. Krivdo prelagajo na dekleta, da sama pretiravajo s treningi, kar je pogosto tudi res. Pa vendar punce in starši zaupajo trenerju, da pazi na njih in opazi te spremembe.
Punce poleg svojega treninga pogosto naredijo še kak dodaten trening, ker mislijo, da bodo tako boljše ali bodo izgubile telesno maso.
Kako pa je s psihološkim aspektom zdravljenja?
Na voljo sem jim za pogovor, ker jim misli pogosto nagajajo.
Začneš se vrteti v krogu.
Greš v trgovino in se ne moreš odločiti, ali bi vzel jogurt z jagodo ali banano, ker je med njima pet kalorij razlike. Ali pa v restavraciji ne veš, ali bi izbral solato, ki naj bi bila zdrava in ti jo priporoča Instagram, ali makarone, ki ti jih pred težkim treningom priporoča Tina.
Takšne odločitve ti lahko vzamejo veliko časa in energije, in pogosto se ne znaš pravilno odločiti.
Psihološke težave s prehrano te lahko spravijo v obup. Kako to s pogovorom rešiš?
Moraš jih motivirati, da sprejmejo boljšo odločitev zase.
Ne gre vedno.
Včasih jih je dobro usmeriti k psihologu. Lahko gre za travme iz otroštva, ki so ustvarile potrebo po nadzoru, ta pa se je usmerila v hrano. Tega jaz kot nutricionist ne morem rešiti.
Kaj je res tisti skrajni znak, da moramo poiskati pomoč?
Imam ene par kriterijev.
Prvi je spanje. Kako spimo? Se ponoči zbujamo? Uriniramo sredi noči? Se prebujamo zgodaj ali zvečer ne moremo zaspati?
Potem je trening. Kako je na treningih? Se počutimo stalno utrujene? Nam ni do treningov? Nimamo motivacije?
Padec motivacije za trening je lahko opozorilni znak, da imamo RED-S.
Tudi prevelika obsedenost okoli hrane ali izključevanje nekih hranil je lahko alarm.
To je vendarle težko danes, ko ti vsi prodajajo kakšno dieto in se širi miselnost, da moramo za doseganje rezultatov trpeti.
Ja, ja, ja.
Tudi to bi bilo dobro nasloviti. Kaj se dogaja v tvoji glavi, če spustiš en trening. To je enim hujše, kot da bi morali iti še enkrat delat izpit za avto.
Ali si zmožen en trening izpustiti, če si se odločil, da boš šel ven s prijatelji, ali te je strah, da boš zaradi tega postal slabši?
To veliko pove o tvojem odnosu do športa.
Za športnika je pomembno, da se zna tudi sprostiti.
Pa si lahko vrhunski športniki to privoščijo?
Težko vprašanje, saj so zato vrhunski športniki.
Po drugi strani pa je vrhunski šport nekakšno varovalo. Izven sezone se pokaže realna slika. Boš tiste tri tedne užival in delal druge stvari, ki te veselijo, ali boš začutil tesnobo, ker ne moreš trenirati?
Mogoče zna to pri amaterskih in rekreativnih športnikih biti skoraj večji problem kot pri profesionalnih.
Zakaj?
Profesionalni športniki morda vedo, da je to njihov poklic in da bodo po treningu prosti, rekreativni športnik pa te meje nima jasno začrtane.
Pa vendarle ima veliko profesionalnih športnikov RED-S.
Pri kaki gimnastiki, atletiki, plesu, tam je prevalenca veliko višja, ker je potreba večja, da so športnice in športniki suhi. Tam je lahko RED-S tudi v profesionalnem športu bolj prisoten.
Kak odstotek vzdržljivostnih športnikov ima probleme ali potencialne probleme z RED-S?
Glede na to, da je odsotnost menstruacije pri tekačicah več kot 50 %, bi rekla, da toliko.
Koliko od njih je vsaj delno osveščenih, da ima te probleme?
Bistveno manj. Ravno za to pa opozarjamo na ta problem.
RED-S je razširjen tudi med vrhunskimi športnicami.
Kaj narediti, da bodo stvari šle na bolje?
Prvo kot prvo, izobraziti kader.
Če ti punca pove, da je izgubila menstruacijo, je to velik alarm zate, da njena prehrana, treningi ali regeneracija niso ok.
Športnike moramo izobraziti o športni prehrani, o ginekoloških zadevah in imeti sklepne pogovore med trenerji, da se tudi oni zavedo, zakaj imajo ženske menstrualni cikel, zakaj je to dobro, da tudi oni poslušajo o tem in se s športnicami o tem pogovarjajo.
Zadnjič sem predavala mladinkam biatlonkam o prehrani in je bil trener zraven in smo se lahko normalno pogovarjale o menstruaciji. Tema ga je zanimala in bila je dobra izkušnja za vse.
Izobraziti jih moramo o motnjah hranjenja, kako s tako punco delati, kako pristopiti.
To je pa tudi to, kar delamo s centrom Bio-Fit.
--------------------------------------------------------
Te zanima več o športni prehrani? Preberi tudi:
Podhranjenost med mladimi športnicami | Tina Goršek Šparovec