Regeneracija mišic po kolesarjenju
- Začniva kar pri bistvu. Narediš naporen trening in si nanj izredno ponosen. Kaj je največja napaka, ki jo naredijo neizkušeni športniki?
- Opažamo, da so tudi tisti, ki so zagovarjali “žgance in klobaso”, sprejeli izotonični napitek. Še vedno pa mnogi verjamejo, da z izotonikom pokrijejo vse. Kdaj je dovolj le izotonik?
- Kaj pa premalo kalorij? Ima kak vpliv na regeneracijo ali lahko to flikamo z višjim vnosom določenih aminokislin oziroma beljakovine kot celote?
- Sploh najmlajšim - tu prevladujejo plavalci in plavalke - starši ne želijo kupiti regeneracijskega napitka, čeprav njihovi treningi niso nič drugačni od odraslih kolegov. Pravijo, “da je še premlad/-a za dodatke”.
- Vem, da to ni tvoje področje, a ker bomo kmalu tudi na kolesih v maskah... Nekje je vsem športnikom znana slovenska zdravnica omenila, da je cuker med športanjem najboljši prijatelj imunskega sistema. Članek se je seveda nanašal na super živila in druge čudežne dodatke. Se strinjaš?
- Beljakovine in ogljikovi hidrati torej - v kakšni količini pa? Je to sploh pomembno?
- Zato torej Reg-N, ki si ga pomagal razviti, vsebuje 50g ogljikovih hidratov in 30g beljakovin? Do sedaj je bilo tisto zlato pravilo 4:1 v prid hidratom?
- Čakaj, lepo po vrsti. Optimalna kombinacija ogljikovih hidratov? Meni je znano, da je več ali manj vseeno, kakšni so, le da hitro pridejo v kri...
- Kaj pa beljakovine?
- Prejšnjič si mi omenil konferenco v Španiji, pa da bi po študiju v Veliki Britaniji rad prekolesaril kar čimveč slovenskih vrhov. Si upaš napovedati, kaj bo pokazal prototip?
Regeneracija mišic po kolesarjenju je tudi v teh negotovih časih pomembna, pa čeprav je kolesarjenje znotraj lastne občine vse prej kot zanimivo. Ko smo se kot osnovnošolci usedli na kolo, nam regeneracija ni kaj dosti pomenila - a občino smo že kot mulci poznali do zadnjega kotička. Kolo nam je predstavljalo predvsem nekaj, kar nas je poneslo daleč stran - bilo je sredstvo in cilj, sploh takrat, kadar so odpadli zadnji dve uri in starši tega niso vedeli. In mnogo kasneje, ko se je stara strast obudila, je kolo znova postalo nekaj, kar prinaša svobodo.
Da vas potolažimo - v najslabšem primeru nam ostane "Zwift". Kar pa tudi ni tako slabo. Raziskovalci v interdisciplinarnem Human performance centru so verjetno več kot kdorkoli med nami prekolesarili med štirimi stenami - zanesljivost, veljavnost in ponovljivost ostajajo ključne zahteve znanstvene metode. Kaj pomaga in kaj ne bi namreč težko objektivno ocenili na vožnji do Obale - zato iz svojega delovnega mesta tudi tokrat odgovarja dr. Tim Podlogar.
Tim se v glavnem ukvarja s tekmovalci in ta tekmovalnost fundamentalno spremeni koncept kolesarjenja. Svobodo je potrebno potrebno žrtvovati za disciplino, rutino in odrekanje. A nekaj je gotovo. Bolj kot se tekmovalnosti - najsi bo to tekmovanje s samim s seboj, rivalstvo s klubskimi kolegi ali pa priprave na razpisane tekme - lotevamo z glavo, več nam ostane tiste svobode, ki smo jo imeli kot mulci na Rogovih "Desetkah" in "Maratonih" - s števci na zajlo in z zlizanimi zadnjimi gumami. Regeneracija po kolesarjenju je namreč pogosto razlika med prvim in petim mestom, saj tekmovalci več srca kot sicer v proces treninga ne morejo dati.
Komentiraj