Mitja Krevs Nduranz
Čas branja: 7 min

Mitja Krevs - pod 30 minut na 10.000 metrov

Čas branja: 7 min
Pogovor s človekom, ki je z veliko truda in odrekanja presegel čarobno mejo.
Mitja Krevs Nduranz

Mitja Krevs je 11. junija na tekmi v Karlovcu na Hrvaškem dosegel neverjeten rezultat - na 10.000 metrov je tekel 29 minut in 59 sekund ter s tem dosegel čarobno mejo pod 30 minut oziroma tempo manj kot 3 minute na kilometer.

Oglejte si video, v katerem Mitja komentira svoj odličen dosežek in prehranske dodatke, s katerimi si je pomagal.

Mitja, čestitke. Zadnje čase ti gre vedno bolje. Si kaj spremenil?

Vsa ta nesreča s korono in karanteno mi je z vidika treninga šla na roke oziroma je bila dodaten plus, ker sem imel več možnosti za regeneracijo in sem lahko bolj spočit treniral.

V zadnjih letih sem imel tudi nekaj težav s poškodbami, letos pa sem uspel speljati celotno zimo, da sem treniral po programu, ki sem si ga zastavil.

Potem pa so še določeni detajli, ki so včasih odločilni. Včasih niti ne veš, kaj je tisto, kar je naredilo neko spremembo v primerjavi s prejšnjimi sezonami, lahko gre za malenkosti.

Kakšni so bili treningi?

Čeprav sem bil lep del tega obdobja doma, nisem mogel trenirati idealno, ker sem hkrati v dopoldanskem času imel varstvo hčreke, tako da sem bil s tem nekoliko omejen. Po drugi strani pa ni bilo obremenitev s strani službe, kar je bila velika olajševalna okoliščina.

Načrt treningov je bil malenkost drugačen. Nekako se je vse skupaj bolj poklopilo, bolj sem se odzval na treninge. Ni pa v osnovi neke bistvene stvari, ki bi jo lahko izpostavil, da sem letos drugače treniral. Morda sem rabil nekaj let, da sem telo privadil na daljše treninge (prej sem tekmoval na srednje dolgih progah) in se je vse skupaj poklopilo v neko uspešno zgodbo oziroma dober rezultat.

Mitja Krevs 4Endurance

Brez primernih prehranskih dodatkov je težko

Kako pridemo do takega rezultata?

Težko je govoriti na splošno, kaj je potrebno za tak rezultat.

Vsekakor je potrebno vložiti veliko truda in odpovedovanja, ampak vsak posameznik je svoja zgodba. Do istega rezultata lahko pridemo po različnih poteh. Ena pot za dva tekača ni enako uspešna ali dobra. Če dva različna tekača trenirata enako, na koncu morda ne bosta prišla do istega rezultata, ker se ne bosta enako odzvala na treninge. Tudi če povem, po kakšni poti sem jaz prišel do tega rezultata, to še ne pomeni, da bo za nekoga enako uspešno.

Delaš kaj drugače od konkurence?

Težko se je primerjati s konkurenco. Vsak ima mogoče nekoliko različne pristope, kljub temu da vsi stremimo k istemu ali podobnemu cilju.

Ni vse v tehniki, čeprav je lahko veliko. Na dolgih progah se lahko izrazijo razlike v sami ekonomičnosti teka. Če je tek ekonomičen, lahko kar nekaj energije privarčuješ in ko tek traja dve uri, se nabere kar nekaj sekund.

Mislim, da je pomembno tudi to, da sam sebe spoznaš in da te spozna tvoj trener. Da veš, kje je meja, do kod lahko greš, kdaj je treba trening mogoče malo sprostiti ali kdaj se ga lahko maksimalno navije. Konec koncev je vsak tekač neka svoja zgodba.

Kako dosežeš ekonomičnost teka?

Eni tekači se rodijo oziroma imajo že po naravi zelo lepo tehniko teka. Pogosto je to povezano s tem, da smo se v mladosti ukvarjali s kakšnimi športi. Pri tem se kar pozna razlika v primerjavi z nekom, ki je s tekom začel v bolj zrelih letih.

Tudi sam opažam pri rekreativnih tekačih, da so precejšnje razlike. Tudi tisti, ki niso profesionalno trenirali, ampak so obiskovali krožke oziroma bili v rekreativnih vodah, tudi če se neko obdobje niso ukvarjali s športom, ko ponovno začnejo, pri recimo štiridesetih letih, se takoj vidi, da imajo neko ozadje; mišice, spomin, bolj izpiljeno tehniko. Medtem tisti, ki se kasneje začnejo ukvarjati s športom oziroma se v najstniških letih niso ukvarjali, pogosto potrebujejo več dela na sami tehniki.

Kako izboljšati tehniko?

Tehniko se izboljšuje tako, da jo moraš sam zavestno spreminjati. Trener lahko vidi tekača, kaj je tisto, kar je potrebno najbolj spremeniti v sami tehniki, potem pa samo vaja, vaja, vaja. Potrebnih je veliko treningov, da to pride v podzavest. Včasih gre za čisto majhne detajle, ki pa jih je lahko zelo težko spremeniti.

Kakšni so ti detajli?

Recimo zaključek koraka. Nekateri delajo kratek korak, ga enostavno ne zaključijo. To so stvari, ki jih je težko natrenirati. Pri rekreativnih tekačih je tehnika pogosto povezana s pristankom na peto. To se da še relativno lahko popraviti, medtem ko so druge stvari, kot je pozicija bokov, zaključek koraka v zadnji fazi, sama drža, ki jih je malo težje izboljšati.

So pa koristne vaje za moč, noge, gležnje (več o vajah, ki jih opravlja Mitja, preberite tukaj). Z njimi lahko kar dosti pripomoremo tudi k tehniki teka, predvsem pa ekonomičnosti teka. Korak postane bolj elastičen, izkoristek energije je večji, kontaktni čas je krajši. To so taki detajli, ki se lahko seštejejo in na koncu pripomorejo k boljšemu rezultatu.

Kakšen je pristanek?

Vedno stopamo pod svoje težišče, da ni korak predaleč naprej. Prvi stik s tlemi naj bi bil na sprednji del stopala. Potem pa je odvisno od same hitrosti. Kadar so hitrosti velike, je tek bolj po prstih, kadar je tek bolj počasen, pa se peta bolj spusti, morda je takrat celo pristanek na celotno stopalo, kadar govorimo o počasnem teku. Če pa govorimo o moji ali podobni tekmovalni hitrosti, je pristanek na sprednji del stopala.

Tehnika se pri počasnem in hitrem teku kar razlikuje. Šprinterji imajo čisto drugačno tehniko. Tudi kadar tečejo počasi na treningih, če bi šla recimo skupaj teči, se kar vidi po tehniki, da je bistveno drugačna. Njihova tehnika je prilagojena polminutnim oziroma nekajsekundnim tekom. Pri nas pa je vse bolj osredotočeno na ekonomičnost koraka.

Kakšen mora biti položaj telesa?

Trup je pokončno. Pri rekreativnih tekačih se pogosto dogaja, da je trup preveč naprej, da so boki preveč zadaj, da sedimo, temu rečemo.

Kar se tiče rotacije levo desno je zaželjeno, da je tega čim manj, ker to vse vpliva na gibe in na rotacijo v kolkih in kolenih. To lahko pri dolgotrajnem teku privede tudi do poškodb.

Mitja Krevs Nduranz

Mitja za energijo med tekom prisega na Nrgy Unit Drink

Kaj bi svetoval nekomu, ki je na meji in želi postati kot ti?

Ena stvar je, da pravilno načrtujemo treninge. Določimo si neko tekmo, ki nam je osrednji cilj, in baziramo formo na to tekmo, kajti celo sezono ne moremo biti v najboljši formi. Lahko smo v formi, ampak imamo vedno nek vrh, potem pa forma začne padati.

Ko želimo doseči nek dober rezultat, moramo temu tempirati formo. Če se kvalitetno pripravljamo, sama priprava v grobem traja tri mesece, za 10 kilometrov je to lahko tudi malo manj. Če se kake 2,5 meseca kvalitetno pripravljamo, bi lahko bilo zadosti.

Kakšni pa naj bodo treningi?

Pomembno je, da so naši treningi precej raznoliki. Da so vključene različne vrste treninga, od hitrih, počasnih, tempo tekov, fartleki, klanci, morda tudi kolo.

V začetku priprav je bolje ne pretiravati, da smo bolj zadržani. V zaključni fazi, zadnji mesec, glavni mesec, takrat naredimo najbolj kvalitetne treninge. Na začetku pa morajo treningi biti z nekaj rezerve in se vse bolj stopnjujejo proti cilju, ko hočemo teči na tekmi.

Vaje za moč so pomembne. Vem, da v rekreativnih krogih to ni najbolj priljubljena oblika treninga. Tudi pri resnejših tekačih je to nekakšno nujno zlo. Preventivno je pomembno tudi raztezanje, prav tako masaže.

Kadar veliko treniramo, je enako pomembna tudi regeneracija. Dobra regeneracija omogoča dober trening. Dober trening in slaba regeneracija pa običajno ne bo šlo dolgo oziroma se bo prej kot slej ustavilo. Če bomo trdo trenirali, pa se ne bomo spočili, bomo prej kot slej padli v cono, ko se nam bodo treningi ustavili.

Regeneracijski napitek Nduranz Regen

Za optimalno regeneracijo poskrbi regeneracijski napitek Nduranz Regen 

Ni enostavne formule, ki bi se je lahko vsi držali in rekli, zdaj pa če tako ali tako treniram, bom sigurno dober. Vsak si mora sebi prilagoditi treninge in jih pravilno tempirati do cilja, skrbeti za regeneracijo in treningi morajo biti čim bolj raznoliki.

Fartlek je oblika intervalnega treninga v naravi, ki združuje počasen in hiter tek, lahko pa mu dodamo tudi hojo ali druge vaje. Izumili so ga Švedi leta 1930, po njihovo pa beseda pomeni "igra hitrosti".

Tekač potrebuje trenerja?

V vrhunskem športu je težko biti brez trenerja.

Kot atlet ali tekač razmišljaš drugače kot trener. Pri najboljših tekačih ali profesionalcih bi se lahko hitro zgodilo, da se sam ne znaš malo bremzati ali videti stvari, kot bi jih nekdo od zunaj. Pomembna je tudi psihološka podpora, zato mislim, da je imeti trenerja velika prednost.

So pa tudi seveda nekateri brez trenerjev, pa jim uspeva.

Kakšen mora biti trener?

S trenerjem morata biti na isti valovni dolžini, imeti podoben pogled na stvari. Pomembna je medsebojna komunikacija. Govorim o samih občutkih na treningih.

Tudi trener se ne more postaviti v tvojo kožo. Lahko v grobem, ne more pa vedeti, kako utrujen si, ali imaš naporne dni, zato moraš to s trenerjem dobro skomunicirati, da se lahko stvari temu prilagodijo. 

Kako je s tvojim trenerjem?

Sem član Atletskega društva Štajerska Maribor, kjer je tudi moj trener.

Sodelujeva individualno. Žal je med nama večja razdalja in ni možnosti, da bi bil večkrat na treningih, meni pa tudi zaradi službe ne uspe it pogosto v Maribor. Občasno se vidiva, sva pa redno v kontaktu po telefonu ali elektronski pošti, tako da komunicirava redno.

Si moraš trenerja sam plačevati?

Klub mi ga plačuje. Sem član, tako da s tem nimam dodatnih stroškov.

Hvala, Mitja. Za na konec pa še zabavno vprašanje - je tvoj tekmovalni tempo hitrejši od končne hitrosti povprečnega tekača?

Za občutek, pri svojem tempu bi na 600 metrov tekel 1 minuto in 48 sekund.

Med rekreativci so velike razlike. Podpovprečen rekreativec težko doseže to hitrost ali pa res kratek trenutek tisto maksimalno. Povprečen rekreativec pa to hitrost doseže, je pa vprašanje, kako dolgo jo lahko vzdržuje. Že 100 metrov je veliko.

Da bi prikazali hitrost, s katero teče Mitja, smo uporabili našo Andrejo, ki jo v teku na daljše proge že sami težko dohajamo. V tem videu sta oba tekla s tempom, ki bi ga uporabila za tek na 10.000 metrov (Mitja je imel tempo 3 minute na kilometer, Andreja pa približno 5 minut na kilometer). Zdaj lahko v praksi vidite, kako hiter je Mitja.

 Bi radi preizkusili izdelke, ki jih uporablja Mitja Krevs?

Nrgy Unit Drink, Regen, multivitamini Swanson, omega 3 maščobe, čokoladice Flap Jack, glutamin, energijski gel 4Energy

Vas zanima več?

Preberite njegove napotke o prehranskih dodatkih, njegov trening moči za tekače ali intervju, ko je postal državni prvak, spremljate pa ga lahko tudi na Facebooku ali Instagramu.

Za vse novosti glede Mitje Krevsa in ostalih elitnih športnikov, ki jih sponzorira 4Endurance, spremljajte 4Endurance Facebook stran.