Kot vzdržljivostni športnik si podvržen stresu. Zaradi intenzivne vadbe se v tvojem telesu redno sproščajo povečane količine stresnega hormona kortizola. Ta težava je še bolj očitna, če ne poskrbiš za primeren vnos hranil oziroma ogljikovih hidratov.
Stres je pogosto tudi psihološke narave. Težko bi našli človeka, ki ni nikoli pod stresom, za športnika pa je to zaradi tekmovanj in strogih pričakovanj lahko še bolj akutno.
"Stres je naš psihološki in telesni odziv na potencialne stresorje," razlaga športna psihologinja Andreja Holsedl: "Zato v neki situaciji nekateri čutimo stres, drugi pa ne. Gre za naše notranje dogajanje, naš odziv. Ampak to je dobro, saj lahko na naš odziv vplivamo."
Najprej moraš stres prepoznati
Športna psihologinja Andreja Holsedl navaja, da moraš najprej odkriti, katere situacije v življenju ali športu ti povzročajo neprijetne občutke in tesnobo.
"Vemo, kdaj smo živčni ali utrujeni. Začutimo spremembe, kot so višji pulz, potenje, hitrejše dihanje, nemir. Te situacije moramo prepoznati, saj vodijo do stresa," pravi Andreja.
Ko se naučiš prepoznati te situacije, se moraš vprašati, kaj se takrat v tebi dogaja. Zakaj se takrat stresno odzoveš? Kakšne so tvoje misli, kako se ob tem počutiš, kako se odziva tvoje telo?
"Pomembno je, da prepoznamo svoj stresni odziv v določeni situaciji. Cilj je, da odkrijemo t.i. vsiljive misli, ki so pogosto glavni povzročitelj stresnega odziva."
"Veliko športnikov ne prepozna, da so v stresu. Zanikajo, da so v stresu. Stres obravnavajo kot znak šibkosti."
Stres in vsiljive misli
Športniki se pogosto soočamo z vsiljivimi oziroma vsiljenimi mislimi.
- Nasprotnik je gotovo bolje pripravljen!
- Zagotovo mi ne bo uspelo!
- Sem dovolj dober?
- Mora mi uspeti!
- Razočaral sem vse!
Te misli imajo negativen učinek, saj povzročajo stres in slabo vplivajo na tvojo športno zmogljivost.
"To ja najpogosteje vloga športnega psihologa. Ugotoviti moramo, zakaj ima nekdo težave," razlaga športna psihologinja Andreja Holsedl.
"Ne obstaja recept, ki bi deloval za vse. So pa skupne točke. Pričakovanja, cilji, vsiljive misli, skrbi, pravila ... Če želimo spremeniti vedenje, moramo te misli spremeniti in odpraviti."
Kako odpraviti vsiljive misli?
"Če želimo odpraviti vsiljive misli, potrebujemo dobro mero samozavedanja," svari Andreja. "Športni psiholog ima znanja, da odkrije, kaj se v športniku dogaja."
Športni psiholog bo hitro prepoznal vsiljive misli. Pravi izziv pa je prepoznati prepričanja v ozadju, ki te vsiljive misli hranijo. To se običajno ugotavlja skozi individualna svetovanja, lahko pa se tega lotiš tudi sam.
Toda zavedati se moraš, da misli ne moreš potlačiti. "Če ti rečem, da ne misli na roza slona, boš mislil na roza slona. To je normalno. Tako naši možgani delujejo," razlaga Andreja. "Če ne želiš misliti na eno stvar, boš še bolj mislil na to stvar. Zato je treba najti druge načine."
"Si predstavljaš račko na vodi? Bolj kot jo želiš potunkati, bolj se bo dvigala na površje. Pa naj ostane tam. Tudi z mislijo je tako. Naj ostane tam. Samo misel je. Ni nujno, da je resnična," pravi Andreja.
Misli lahko poskušaš umiriti, tako da najdeš argumente proti njej. Toda to je lahko zahteven postopek, zato športna psihologinja Andreja Holsedl svetuje, da na začetku delaš s športnim psihologom. Tako boš lahko osvojil pravilne tehnike.
Ko se enkrat naučiš tehnik samogovora, nadzora misli, spreminjanja mišljenja, ko si enkrat zmožen ustvariti nekaj distance do svojih misli, potem lahko začneš odpravljati vsiljive misli.
To pa ne pomeni, da se boš stresa popolnoma znebil.
"Vsiljive misli je treba odkriti in spremeniti na vseh nivojih. Vseeno se bodo še kdaj pojavile, zagotovo pa ne bodo tako škodljivo vplivale na izvedbo kot prej."
Kako obvladovati stres?
Športna psihologinja Andreja Holsedl razlaga, da popolnoma odpraviti stresa ni mogoče. Težko je ne čutiti ali ne misliti, saj smo bitja, ki to zmoremo. Pravzaprav bi bilo žalostno, če tega ne bi bilo.
Stresa se torej ne da odpraviti, lahko pa spremeniš svoj odnos do njega. Gre za interpretacijo zunanjih in notranjih stresorjev, ki določa tvoje občutenje stresa.
"Izkušeni športniki se s stresom dobro soočajo. To ne pomeni, da stresa ne čutijo, ampak so se naučili, kako se z njim spoprijemati," razlaga Andreja: "V psihologiji temu pravimo 'flow'. Gre za stanje, v katerem se počutimo prijetno."
Toda to ni nekaj, čemur bi moral nujno slediti. Stres je normalen pojav in vsi se soočamo z njim. V določenem obdobju, kot je recimo pomembno tekmovanje, je zunanjih stresorjev več. To lahko sprejmeš in se temu prilagodiš.
Seveda pa moraš nekje potegniti črto. Če se obdobje stresa vleče predolgo, ti bo to začelo škoditi. "Obdobje stresa se mora nekje končati, žal pa v športu pogosto opažam, da se ne konča. To ni dobro," svari Andreja.
"Cilj je športniku omogočiti, da najbolje razvije svoj potencial in doseže najboljše možne rezultate. Toda potrebno je najti ravnovesje. Brez tega ne gre."
"Pogosto mislimo, da če želimo biti boljši, moramo dati več od sebe. To pogosto ni res. Treba je tudi počivati, da bi bili na enem področju lahko boljši."
Lahko stres obvladujem s prehrano?
Obvladovanje misli, pravilna prehrana, zdrav življenjski slog – vse to vpliva na stres. Enega brez drugega ni.
Med intenzivno vadbo je bistvenega pomena, da vnašaš dovolj energije oziroma ogljikovih hidratov, saj je pomanjkanje energije eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na sproščanje stresnega hormona kortizola.
Toda, kot razlaga športna psihologinja Andreja Holsedl, samo prehrana ni dovolj. Gre za kombinacijo vseh dejavnikov, ki sestavljajo celotno sliko.
"Premalo spanja, slaba prehrana, vsiljive misli ... Vse to lahko povzroča stres," pravi Andreja.
Stresa samo s pravilno prehrano ne moreš odpraviti, je pa pomemben del enačbe.
Zaključek
Vsi športniki se soočamo s stresom, ki ga povzročajo zunanji in notranji stresorji.
Pomembno je, da najprej stres prepoznaš.
Eden od dejavnikov, ki bistveno vplivajo na stres, so vsiljive misli. Pomembno je, da vsiljive misli prepoznaš in spremeniš. Pri tem je zelo koristna pomoč športnega psihologa.
Na stres vplivata tudi zdrav življenjski slog in pravilna prehrana.
Stres je normalen del življenja, ki ga v celoti ne moreš odpraviti, lahko pa se ga naučiš obvladovati in spremeniti v nekaj pozitivnega za tvoje športne rezultate.
Andreja Holsedl je univerzitetna diplomirana psihologinja, licencirana športna psihologinja in ena izmed vodilnih strokovnjakov na področju praktične športne psihologije v Sloveniji. Skozi individualna svetovanja, delavnice, predavanja, izobraževanja, različne programe in projekte sodeluje s športniki vseh kakovostnih ravni in športnih panog, trenerji, starši, športnimi klubi, zvezami in športnimi šolami. Dolga leta se je na profesionalni ravni ukvarjala s cestnim kolesarstvom, nato pa se takoj po zaključku študija psihologije podala na samostojno pot športne psihologinje. V 10-ih letih je delovala v vseh športih, največ izkušenj pa ima s športniki iz nogometa, smučarskih skokov, tenisa, juda, atletike, triatlona, kolesarstva, košarke, plezanja. Pri svojem delu uporablja vedenjsko-kognitivno terapijo, ki je znanstveno potrjeno najbolj učinkovita pri delu s športniki.