Marca pojejo ptice, poganjajo prvi cvetovi, dnevi so daljši in ljubitelji trail teka se vračajo v akcijo.
Začenja se tekmovalna sezona teka po gorskih in gozdnih poteh ter dogodek, ki ga kot zagrizen tekač vsekakor ne smeš zamuditi, je tekma na meji med Slovenijo in Italijo Kokos Trail.
Kokos Trail se odvija 19. marca. Prične se v kampu Zarja v Bazovici ob 10h, kjer se tudi zaključi. Če imaš namen sodelovati, se opremi s primerno prehransko strategijo.
Kaj je Kokos Trail?
Športno društvo Evinrude organizira to klasično spomladansko tekmo na tržaškem Krasu, ki se ponaša z razdaljo 17 km in 600 m višinske razlike.
Posebnost dogodka je, da se trasa vsako leto spreminja. Za zanimivost, zahtevnost in razburljivost trase skrbi Stefano Bevilacqua, izkušen trail tekač in predan podpornik dirke Kokos Trail.
Lansko leto se je trasa zaradi pandemije izognila prehodu v Slovenijo, tokrat pa bo ponovno potekala na območju obeh sosednjih držav.
Dogodek vsako leto privabi približno 400 tekačev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in seveda Italije.
Tekma se prične v športnem kampu Zarja v Bazovici, potekala pa bo tudi prek zgodovinskega parka, zato se na tekmi združujeta športni, kulturni in zgodovinski pridih.
Trasa Kokos Trail
Tekma se prične na ravnini, a že po približno 3,5 km stvari postanejo zanimive in čaka te prvi vzpon dneva.
Oddaljil se boš od kraških tal in se podal navkreber po gozdnati pokrajini gore Cocusso. Vzpon je dolg približno 1,5 km, povzpel pa se boš za kar 240 m in določeni predeli imajo kar 30-odstotni naklon.
V primeru blata bo že ohraniti ravnotežje pravi izziv.
Težavnemu delu sledi prijeten spust po makadamski cesti, ob katerem boš lahko malo pretegnil noge, v kolikor ne bodo tvoje mišiče zaradi prvega napora že preveč otrdele.
A ne sprosti se preveč, saj kmalu sledi drug vzpon proti vrhu gore Castellaro. Ta vzpon omogoča boljši tek in če si v dobri formi, boš lahko to pošteno izkoristil. Na razdalji 1,5 km te čaka 100 m višine, najprej po makadamski poti, nato po bolj blatnem terenu.
Zdaj pa sledi prvi tehničen del tekme: iz vrha gore Castellaro te čaka spust proti Gročani, kar pomeni tudi, da se ponovno vračaš na območje Italije.
Prvi del spusta je zelo hiter in poteka po zemlji, kamnih in jarkih. Čuvaj gležnje, saj lahko napačen korak vodi do katastrofe.
Na polovici spusta te na srečo čaka 100 metrov asfalta, na katerem boš lahko malo uredil misli po predhodnem naporu in se pripravil na naslednji del poti, ki je ožji ampak manj strm.
Na razdalji 2,5 km se spustimo za kar 300 m višine in se znajdemo ponovno v Gročani. Pretekel si že 10 km in čaka te še skoraj polovica tekme.
Gročana je na približno isti višini kot začetek (in konec) tekme, ampak trasa ima zate še nekaj presenečenj in bo terjala še veliko energije.
Ponovno se vračamo na kraško površino. V primeru ugodne burje se ti bo na tem predelu zdelo, da letiš. Prečkali bomo glavno cesto Pesek-Kozina in se usmerili proti rezervatu Val Rosandra.
Naslednja steza je pravi dragulj: ozka in naporna skozi gost gozd, ki bo pokazal svoj pravi obraz. Podlaga je polna blata, korenin, listov in kamnov. Skratka, nekaj za vsak okus, a, roko na srce, zelo zabavna in obvladljiva steza. Čeprav tega morda ne boš občutil, ima steza rahel naklon navzdol, zato te seveda čaka ponovni vzpon.
Prihrani kaj energije za ta del, saj boš lahko v primeru dvoboja z drugim tekmovalcem tukaj lahko pridobil (ali izgubil) veliko časa. Gre za približno 800 metrov z 10-odstotnim naklonom, kjer so sveže noge bistvenega pomena.
Pretekel si 14 kilometrov in najhujše je za tabo ... Ali pa tudi ne ... Čaka te namreč steza, ki so jo postavili lokalni gorski kolesarji. Gre za večinoma ravno traso, a vendarle zelo mučno, saj jo odlikuje pravi slalom med drevesi, za nameček pa boš moral še preskočiti kakšno deblo.
Po tem vrtoglavem delu te čaka še zadnji kilometer, kjer moraš samo obračati noge. Tehnično enostaven raven teren na široki stezi z mehko podlago. Idealen segment, da daš vse od sebe pred ciljem.
V celoti gre za zelo razgibano traso, s strmimi vzponi in lažjimi predeli, tehničnimi in hitrimi spusti ter navdušujočimi trenutki med kamni in drevesi. Nedvomno se boš zelo zabaval.
Tekmovalna strategija za Kokos Trail
Najboljši tekmovalci bodo potrebovali približno 70 minut, a končni čas je odvisen od mnogih dejavnikov.
Pomembna je tudi tvoja fizična pripravljenost, zato si oglej vaje za trening moči za tekače, ki jih je pripravil vrhunski tekač Mitja Krevs.
Zdaj pa si oglejmo različne tekmovalne strategije, ki jih lahko uporabiš na tekmi Kokos Trail.
Positive pacing
Pri strategiji positive pacing začneš na polno moč že takoj na začetku tekme, nato pa spustiš tempo, da se ne bi popolnoma izčrpal.
To je zelo uporabna strategija, če dobro poznaš svoje meje in bi se rad potisnil do roba.
Nudi ti lahko tudi psihološko prednost, saj boš že takoj na začetku tekme svojim nasprotnikom pognal strah v kosti .
Lahko pa se tudi obrne proti tebi, če se tvoji nasprotniki ne bodo preveč oddaljili in te bodo v drugem delu tekme dohiteli in prehiteli.
Negative pacing
Negative pacing se običajno uporablja na dolge razdalje. Začnemo konzervativno, nato pa povečamo tempo v zaključnih delih tekme.
Tako pustimo nasprotnike, da prevzamejo prednost, nato pa jim sledimo.
Psihološko je lahko ugodna, saj boš v drugem delu tekme lahko prehitel veliko nasprotnikov.
Priporočamo ti jo predvsem, če še ne poznaš dobro svojih meja in se želiš izogniti izčrpanju ali mišičnim krčem. Tako boš ohranil raven energije za zaključni del tekme.
Even (relative) pacing
Pri tej strategiji se vnaprej odločiš, kje boš povečal tempo in kje boš hranil energijo.
Iz vidika zmogljivosti se zdi najboljša strategija, kadar daš vse od sebe pri najtežjih delih in spustiš tempo pri lažjih delih.
V tem primeru boš pospešil tempo med vzponi, nato pa zadihal na ravninah in pri spustih.
Športna prehrana na tekmi Kokos Trail
Tekma bo trajala 70 minut za najhitrejše, bolj sproščeni tekmovalci pa bodo potrebovali tudi do 3 ure.
Poraba kalorij je približno 1 kalorijo na kilogram telesne mase na kilometer, zato bo tekač, ki tehta 80 kg, porabil približno 1600 do 1700 kalorij.
Ker še ni tako vroče, je morda dovolj, če na tekmo prideš s polnimi zalogami glikogena, med tekmo pa vsakih 30 minut zaužiješ kakšen energijski gel, obenem pa tekom dirke še 350/500 ml tekočine oziroma izotoničnega napitka. Tako boš ohranil hidracijo in raven energije.
V vsakem primeru pa sledi prehranski strategiji, ki si jo vajen s svojih treningov. Tveganje za prebavne težave med tekmo je namreč veliko večji kot na treningu.
Po tekmi pa seveda ne pozabi na regeneracijo mišic. Gre za ključen dejavnik pri vzdrževanju tvoje dolgoročne športne zmogljivosti.