Slabokrvnost – njeni znaki in kako jo premagati

Slabokrvnost, anemija oziroma slaba kri je motnja, ki bolj kot povprečne ljudi teži prav vzdržljivostne športnike. Temu botrujeta dva vzroka. 

• Prvič, telo športnika je podvrženo večjim obremenitvam, kar pomeni, da za prenos kisika in obnovo tkiv potrebuje več železa.
• Drugič, športniki ravno zaradi ekstremnih obremenitev hitreje opazijo zmanjšanje sposobnosti za prenos kisika, ki se ne kaže le v povečani zadihanosti, ampak tudi v pridruženih težavah.

In čeprav slabokrvnost pogosto ne jemljemo kot nekaj resnega, je smiselno, da s svojim osebnim ali športnim zdravnikom poiščemo njen vzrok in jo v bodoče poskušamo preprečiti.

Kljub temu, da je nagnjenje k slabokrvnosti genetsko pogojeno, imamo dobro novico – z malo iznajdljivosti lahko svojo kri na naraven način izboljšaš do mere, da opaziš tudi povečanje fizičnih zmogljivosti.

Slabokrvnost – znaki in vzroki

Medicinci slabokrvnost definirajo kot zmanjšano količino eritrocitov oziroma okrnjeno sposobnost za prenos kisika – to pa se kaže v številnih znakih in se razlikuje glede na vzroke, na katere pogosto niti ne pomislimo.

Ljudje to opazimo kot splošno utrujenost, šibkost, vrtoglavico ter neenakomerno in prehitro bitje srca. Koža je bleda ali celo rumenkasta, dlani, prsti in stopala hladni, boli nas glava, v skrajnih primerih čutimo bolečino v prsih.

Ponavadi gre za preplet genetike in življenjskega stila – bodisi telo ne proizvaja dovolj rdečih krvničk za naše dnevne potrebe bodisi jih telo samo (prehitro) reciklira.

V nekaterih primerih gre vzroke iskati tudi v boleznih in različnih krvavitvah, od menstrualnih do tistih skritih, ki nas lahko resno ogrožajo. Prav zato mora vsako hudo slabokrvnost najprej obravnavati zdravnik, da odkrije znake.

Zakaj slabokrvnost pri športnikih?

Problemi s slabokrvnostjo se začnejo že pri absorpciji železa – železo, ki ga zaužiješ s hrano, se absorbira le med 5 in 35 %.

Absorpcija železa poteka tako, da se iz želodca z različnimi endogenimi beljakovinami prenese skozi sluznico in številne membrane v kri, preko nje pa do številnih celic in kostnega mozga, kjer rdeče krvničke nastajajo.

Odstotek je tako nizek zaradi same narave tega elementa – zaradi telesnega pH v hipu oksidira v netopno obliko (Fe+3), telo pa ga mora s posebnimi encimi znova raztopiti. Od tu dalje poteka transformacija v prosto železo, shranjeno in tisto odvečno, ki ga telo reciklira.

Hepcidin je namreč tisti regulator, ki v telesu skrbi, da se železo ne akumulira in ne poškoduje ključnih organov. In ker je prosto železo hudo reaktivno, ga imamo shranjenega na varnem – v netopni obliki v jetrih, kostnemu mozgu in vezanega na poseben protein, imenovan feritin.

Drugi sklop težav s slabokrvnostjo predstavljajo sami prehrambeni dejavniki. Tu se srečamo s kopico paradoksov. Vegeterijanska prehrana (pa tudi pravi čaj, kava in sadje) vsebuje številne bioflavonoide, ki so sicer odlični za naše zdravje, a nekateri izmed njih inhibirajo absorpcijo železa.

Obrok, ki vsebuje veliko količino kalcija (to velja tudi za šumeče tablete in hidracijske napitke), zaustavi privzem železa, saj koristi enake absorpcijske poti kot slednji. Te antagonistične lastnosti so ugotovili tudi pri cinku, manganu in svincu (ta je v sledeh prisoten tudi v pitni vodi) – vsi ti elementi namreč tekmujejo za privzem skozi sluznico in železo nemalokrat izvisi.

Nenazadnje, procesirana, industrijska prehrana, kuhanje in zmrzovanje uničuje v hrani prisoten vitamin C, ki je ključen za njegovo absorpcijo.

Slabokrvnost pa lahko izhaja tudi iz različnih prikritih bolezni, od bolezni ledvic in jeter do številnih avtoimunskih stanj (Chronova bolezen). Nemalokrat pri slabokrvnemu posamezniku odkrijejo dedno bolezen, ki negativno vpliva na obliko in velikost eritrocitov, saj postanejo neprimerni za prenos kisika.

Hudo in dolgotrajno slabokrvnost mora vedno raziskati zdravnik – lahko imamo prikrito krvavitev (želodčna razjeda), a se tega ne zavedamo, ali imamo kakšno izmet vnetnih, avtoimunih bolezni. Te že same po sebi povzročajo utrujenost, za katero verjamemo, da prihaja od slabokrvnosti.

Močne menstruacije pri ženskah ali nosečnost, dolgotrajni psihofizični napori, bolečine v želodcu, uporaba zaviralcev protonske črpalke (zdravila proti zgagi ipd.) – to so najpogostejši dejavniki, ob katerih lahko pričakujemo tudi slabokrvnost.

Kaj brati v krvni sliki, da prepoznamo slabokrvnost?

Slabokrvnost najpogosteje povezujemo s pomanjkanjem železa. Rdeče krvničke namreč vsebujejo hemoglobin, z železom bogato beljakovino, ki prenaša kisik v eno smer, ogljikov dioksid pa v drugo.

Za proizvodnjo rdečih krvničk potrebujemo tudi dovolj vitamina B12, folata in še mnogih drugih mikroelementov, ki jih pridobimo v glavnem iz hrane.

Športnik, ki sumi, da njegova zmožnost prenosa kisika ne sovpada z njegovo telesno pripravljenostjo, lahko največ pridobi z enostavnim vpogledom v trenutno krvno sliko. Pri njeni interpretaciji pa mora upoštevati več spremenljivk.

Razjasnili smo že pomen železa za izgradnjo hemoglobina, ki nosi kisik po telesu. A če je zadoščeno tema dvema snovema, ne pomeni, da je naša dihalna kapaciteta optimalna. Na izgradnjo velikosti in števila eritrocitov namreč najbolj vpliva endogeni hormon eritropoetin – ta določa odstotek rdečih krvničk v krvi (hematokrit) in gostoto krvi.

Zlorabe, povezane z dodajanjem tega hormona, so izredno nevarne prav zaradi povečevanja viskoznosti krvi – ko enkrat zgradimo neko optimalno kardiovsakularno in muskulaturno osnovo, zadnje finese prenosa kisika določajo prav eritrociti. Več kot jih bomo imeli, boljši bo prenos kisika, a večja bo tudi možnost, da se katera izmed manjših žil zamaši.

Za naš izvid sta pomembni še dve snovi, ki nadzorujeta vrednosti železa in športnikom povzročata začudenost – nemalokrat imajo namreč dovolj železa, a premalo feritina ali transferina.

Transferin je prenašalec, ki ujame železo iz krvne plazme in ga dostavi do receptorja.

Feritin pa znotraj celice nadzoruje hrambo in njegovo sproščanje – v telesu namreč ne želimo imeti preveč prostega (beri: reaktivnega) železa, zato je to shranjeno v njegovi sredini, poveča pa se ob stresu in pomanjkanju kisika v celicah.

Kadar vzrok pomanjkanja železa ni v samem železu, moramo pomisliti na ostale mikroelemente – vitamin B12 in folat sta namreč nujno potrebna za izgradnjo dovoljšnega številka eritrocitov.

V kolikor te pesti dolgoletna slabokrvnost in imaš pridružene nekatere nevrološke simptome (odrevenelost, paraestezija - nenavadne senzacije iglic, zbodljajev, "zaspane" noge in roke"), si le daj preverit koncentracijo vitamina B12.

Orientacijske vrednosti so namreč postavljene preširoko in nemalokrat je vrednost B12 še v "mejah normale", ne pa tudi dovoljšna za normalno delovanje našega živčevja in prenosa kisika v okviru redne vzdržljivostne aktivnosti.

Tako, krvna slika je narejena, zdravnik je potrdil, da slabokrvnost ne izvira iz nobene resne bolezni – zdaj pa je na nas, da na naraven način vplivamo na povečanje VO2 max.

Kot prvo moramo telesu zagotoviti dovolj makro in mikrohranil, kot drugo moramo telo izpostaviti pomanjkanju kisika in kot tretje, ne smemo si metati polen pod noge.