Ko gledamo profesionalne športnike, se mnogim amaterjem zdi, da je profesionalcem lažje, saj lahko cel svoj dan posvetijo treningu in pripravi na fizične napore.
To je sicer res, vendar lahko tudi ob vsakodnevnih izzivih postaneš vrhunski športnik – moraš le najti pravo ravnovesje in se določenim stvarem odpovedati.
Borja Jelič je pravi dokaz za to. Jasno je določil, kaj mu je zares pomembno in česa ne potrebuje. Tako se je uspel uveljaviti kot eden najboljših amaterskih kolesarjev na svetu, saj je že petkrat dosegel naslov državnega prvaka in enkrat svetovnega podprvaka.
Prizna, da dan pogosto nima dovolj ur, da bi lahko opravil vse, kar si želi. Poleg službe in treninga ostane zelo malo časa še za kaj drugega.
»Kolesarjenje vzame veliko časa. Moraš trenirati, vendar ti 2 ali 3 ure na kolesu vzamejo še najmanj časa. Pred treningom se moraš pripraviti, po treningu pa tudi potrebuješ čas za regeneracijo, saj si utrujen,« pravi Borja in dodaja, da mora amater v primerjavi s profesionalci za vse poskrbeti sam.
»Ravno pred kratkim sem na dirki prebil gumo, ko sem zapeljal čez steklo. Sam sem moral kupiti novo gumo in jo potem tudi zamenjati. Za vse si odgovoren sam«.
»Če je to nekaj, kar te veseli in imaš znanje in sposobnost, da večino narediš sam, potem je to v redu,« pravi Borja in poudarja, da se je dobro naučiti, kako čim več stvari popraviš sam, sicer bo kolo velikokrat v delavnici, kar otežuje treniranje in stane veliko denarja.
Prilagodljiva služba je ključnega pomena
Večina ljudi poleg treninga največ časa porabi za službo in družino. Težko je uskladiti vse tri, ne da bi vsaj eno področje trpelo.
Sedenje v pisarni do poznega popoldneva ti ne pusti veliko časa za kolesarjenje. Trenirati pozno popoldne pa je težko, če ne celo nemogoče, zlasti pozimi.
Rešitev je služba, ki ne zahteva, da si fizično prisoten v pisarni.
Borja ima srečo, saj ima fleksibilno službo in lahko večino časa dela na daljavo. To mu omogoča, da treninge opravi zjutraj ali med malico.
»Na srečo imam službo, ki mi omogoča veliko fleksibilnosti. Zavedam se, da je to velika prednost, saj mi ni potrebno več ur sedeti v pisarni. Večinoma delam od doma, ker delam s tujimi podjetji in lahko vse opravim na daljavo«. Borja običajno trenira, ko gredo ostali na malico.
»Sem vodja razvojne ekipe. To mi omogoča, da sem lahko na kolesu tudi med delovnim časom. Ko imam dve uri prosti, ali ko gredo drugi jest, grem pogosto na kolo. Sodelavci jedo približno eno uro, jaz pa ostanem še malo dlje in opravim trening«.
Če kdaj vidiš kolesarja, ki se med uživanjem gelov in mučenju z vzponi, pogovarja preko slušalk, je to verjetno Borja. Med treningi se pogosto udeleži sestankov, zlasti tistih, na katerih mu ni treba aktivno sodelovati.
»Velikokrat sem že imel sestanke v kolesarski majici ali celo na kolesu. Nadanem si slušalke, izklopim kamero in sodelujem. Veliko je sestankov, kjer lahko samo poslušam. Če mi slučajno zastavijo kakšno vprašanje, pa se ustavim, zadiham, odgovorim in grem naprej«.
»Srečo imam, da lahko delam na tak način. Če moraš cel delavnik preživeti v pisarni, bi bilo izredno težko, sploh, če imaš družino«.
Nimamo vsi takšnih pogojev kot Borja, zato mora vsak posameznik, ki želi dosegati vrhunske rezultate, sam ugotoviti, kje so časovne vrzeli, ki bi jih lahko zapolnil s treningom.
Družabno življenje praktično ne obstaja
Družabno življenje je še eno veliko področje, ki trpi, če se popolnoma posvetiš treningu. Pozne noči in ure, preživete s prijatelji, se spremenijo v ure na kolesu.
»Druženje s prijatelji je prva stvar, ki se ji odrečeš ali ki najbolj trpi,« pojasnjuje Borja, ki večino popoldnevov preživi na kolesu ali pa se regenerira po jutranjem treningu.
Vendar ni tako, da je vsak prosti trenutek namenjen treningu. Seveda še vedno ostaja nekaj prostega časa, vendar ga je težko posvetiti druženju, ki zahteva določeno mero energije.
»Tudi, ko imaš čas in bi lahko šel s kolegi na pijačo, si tako utrujen, da greš raje spat«.
Amatersko kolesarjenje na visoki ravni zahteva popolno predanost in veliko odrekanja. Težko je biti vrhunski športnik, ki preživi ure v službi in je hkrati izjemno družaben človek.
Prepoznati moraš področja, ki so ti najpomembnejša, in tista, katerim se lahko odpoveš. Vsaka zmaga zahteva odrekanje.
Ugotovi, kaj te osrečuje
Ko razmišljamo o tem, da bi se nečemu odpovedali, pogosto mislimo, da bomo na slabšem. To ni res, gre za to, da se posvetiš stvarem, v katerih resnično uživaš.
Najpomembnejše je, da ugotoviš, kaj te osrečuje in ti pomaga ohranjati ravnovesje v življenju.
Borja je ugotovil, da ga osrečujejo kolesarjenje, nešteti kilometri in trpljenje ob težkih naporih. Ni žalosten, ker ne gre pogosto na pijačo – svoj čas raje preživlja na kolesu, s prijatelji.
Tudi, ko bo prenehal z dirkanjem, bo še vedno kolesaril. To je tisto, kar ga osrečuje in ga bo osrečevalo še naprej. Morda bo sicer manj časa posvetil kolesu in več druženju, vseeno pa bo kolo njegov zvesti spremljevalec.
»Kolesaril bom vse življenje. Verjetno ne bom dirkal, vendar bom vedno kolesaril, ker v tem resnično uživam«.
»Kolesarjenje mi z izjemo dirkanja predstavlja ravnovesje med delom in službo. Tam vedno sediš pred računalnikom, za pisalno mizo in si zaprt v pisarni. Kolo je pravo nasprotje tega. Zato v kolesarjenju tako uživam,« doda z velikim nasmeškom na obrazu.
Zaključek
Postati dober v nečem zahteva veliko predanosti in odrekanja. V amaterskem športu ni nič drugače, kjer vsakodnevne obveznosti zahtevajo še več odrekanja.
Služba zavzame večji del našega dne, zato je idealno, če omogoča prilagodljiv delovnik in možnost prilagoditve delovnih ur. To odpira priložnosti za trening takrat, ko večina ljudi preživlja čas v pisarni.
Brez odrekanja ni uspeha. Družabno življenje je eno izmed področij, ki najbolj trpi. Druženje ni bistveno za preživetje in lahko se odvija tudi drugače, na primer med treningom.
Na koncu je pomembno le, kaj te osrečuje. Nekateri želijo obdržati večere s prijatelji in družino, zaradi česar bodo manj časa namenili treningom. Drugi bodo brez težav izbrisali ure druženja iz svojega koledarja in našli zadovoljstvo v zmagah, ki jih prinašata čas in trud, vložena v treninge.